Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (1.456-1.480)



  1.      pomladítev  -tve ž () glagolnik od pomladiti: pomladitev obraza / doživeti duhovno pomladitev / pomladitev uredništva / pomladitev gozda
  2.      pomladíti  -ím dov., pomládil ( í) 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz 3. narediti, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinogradagr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park 4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela pomladíti se dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila ● ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec pomlajèn -êna -o: z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi
  3.      pomladítven  -a -o prid. () nanašajoč se na pomladitev: pomladitvena kopel, masaža
  4.      pomládnji  -a -e prid. (ā) star. pomladen, pomladanski: pomladnje jutro / pomladnji čas
  5.      pompadúra  -e ž () vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura
  6.      pompadúrica  -e ž () manjšalnica od pompadura: kupila ji je pompadurico
  7.      pompadúrka  -e ž () knjiž. pompadura: v rokah je nosila pompadurko
  8.      pompadúrski  -a -o prid. () nanašajoč se na markizo Pompadour: nosila je pompadurski klobuk / pompadurski stil
  9.      ponavádi  in po navádi prisl. () 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada
  10.      popadáč  -a m (á) zool. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, Phlebotomus papatasii: anofelesi in popadači
  11.      popádati 1 -am dov.) 1. drug za drugim pasti: vrgel je kroglo in keglji so popadali / vse listje je popadalo z drevja / avtobus je sunkovito ustavil in potniki so popadali; ekspr.: od utrujenosti so popadali na klop se brez moči usedli; ženske so popadale na kolena pokleknile 2. biti drug za drugim ubit v boju: med osvobodilnim bojem je v gozdovih popadalo mnogo ljudi ∙ vsa živina mu je popadala poginila 3. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: skoraj ves razred je popadal iz matematike / nekaj jih je popadalo pri maturi
  12.      popádati 2 -am nedov.) nav. ekspr. 1. močno, sunkovito prijemati: popadala sta drug drugega in si pulila predmet iz rok / pes je popadal tatove za hlačnice; jastreb popada zajca s kremplji // rad napadati z zobmi: nekateri konji, psi popadajo 2. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: večkrat ga popada slabost / ob vsakem naporu ga je popadal kašelj / popada ga besnost, jeza, žalost; ponoči ga popada strah
  13.      popádek  -dka m () nav. mn. boleče krčenje maternice, navadno ob porodu: dobiti, imeti popadke; močni, naravni popadki / porodni, poporodni popadki; pren., ekspr. to so zadnji moralni, politični, sentimentalni popadki tega človeka ∙ ekspr. kakšne neumne popadke pa spet imaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
  14.      popádija  -e ž () knjiž. popova žena: sprejela jih je stara popadija
  15.      popadljív  -a -o prid. ( í) ki (rad) grize, napada z zobmi: starega, popadljivega konja je prodal in si kupil novega; pes ima nagobčnik, ker je popadljiv; bil je razdražen in popadljiv kakor privezan pes / ekspr. popadljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi
  16.      popadljívec  -vca m () ekspr. kdor (rad) grize, napada z zobmi: nekatere živali so pravi popadljivci
  17.      popadljívka  -e ž () ženska oblika od popadljivec: ribe v tej reki so popadljivke
  18.      popadljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost popadljivega: zaradi popadljivosti je pes nosil nagobčnik / ekspr. jezila ga je ženina popadljivost
  19.      poradováti se  -újem se dov.) knjiž., redko pozabavati se, poveseliti se: v gostilni so se odžejali in poradovali
  20.      pòrkamadôna  in pòrkamadóna in pòrka madôna in pòrka madóna medm. (-; -ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ustavi jih, porkamadona
  21.      posàd  -áda m ( á) zastar. izmena: delati v dveh posadih / za okvare je bil odgovoren ves posad
  22.      posáda  -e ž () 1. star. izmena: delati v dveh posadah / nočna posada / vsa posada je že pripravljena za delo 2. zastar. posadka: težko stanje posade
  23.      posáden  -dna -o prid. () zastar. garnizijski: posadna enota ◊ jur. posadna izjava soglasje za vpis sprememb, navadno lastništva, v zemljiško knjigo
  24.      posadítev  -tve ž () glagolnik od posaditi: posaditev drevja
  25.      posadíti  -ím dov., posádil ( í) 1. drugega za drugim vsaditi: posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir / posaditi češnjo vsaditi // s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem 2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol; posaditi otroka na kolena, v naročje; posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal // ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg ● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so ga posajèn -êna -o: s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše ♦ gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom

   1.331 1.356 1.381 1.406 1.431 1.456 1.481 1.506 1.531 1.556  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA