Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (1.401-1.425)


  1.      pesjád  -i [pǝs] ž (ȃ) knjiž. več psov, psi: drobovino je vrgel pesjadi; lajanje pesjadi; pren., slabš. krivoverska pesjad ♪
  2.      pešadíja  tudi pešádija -e ž (ȋ; á) žarg. pehota: v boj je posegla tudi pešadija / težka pešadija ♪
  3.      pétnadstrópen  -pna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ki ima pet nadstropij: petnadstropna hiša ♪
  4.      pikádo  -a m (ȃ) igr. igra, pri kateri se meče v tarčo puščici podoben predmet: tekmovati v pikadu ♪
  5.      pikadór  -ja m (ọ̑) zlasti v španskem okolju bikoborec na konju, ki z zbadanjem s sulico draži bika: nastop, spretnosti pikadorjev ♪
  6.      pládenj  -dnja m (á) okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi: naložiti meso na pladenj; lesen, plastičen pladenj; pladenj pomaranč, slaščic / pog. sam je pojedel cel pladenj jedila na njem // temu podobna priprava za prenašanje navadno krožnikov (s hrano): pladnje s praznimi krožniki so odlagali na posebni mizi; pladenj kozarcev; natakar s polnim pladnjem / kirurški instrumenti na pladnju ∙ prinesti vse na pladnju na krožniku ♪
  7.      pládnjast  -a -o prid. (á) podoben pladnju: pladnjast krožnik, podstavek / cvet pladnjaste oblike ♪
  8.      plavobrádec  -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima svetlo brado: čeden plavobradec ∙ knjiž. pravljice o strašnem plavobradcu moškem, ki mori svoje žene ♪
  9.      plejáda  -e ž (ȃ) knjiž., z rodilnikom skupina pomembnejših ljudi v določenem času, ki jih druži enaka dejavnost, interesi: stališče je zagovarjala tudi plejada francoskih ekonomistov; plejada impresionistov; plejada slovenskih pesnikov // skupina, vrsta navadno pomembnejših, vidnejših rezultatov kake dejavnosti: plejada knjig / plejada uspelih poskusov ♪
  10.      pločád  -i ž (ȃ) zastar. ploščad: grajska pločad / ljudje so se zbirali na veliki pločadi trga ♪
  11.      ploščád  -i ž (ȃ) 1. prazen raven prostor a) pred kakim velikim poslopjem: spomenik stoji na ploščadi pred mestno hišo; kavarniška ploščad b) navadno s prilastkom za določen namen: letališka ploščad / knjiž. kolodvorska ploščad peron 2. navadno s prilastkom manjša, navadno ograjena plošča za določen namen: razgledna ploščad stolpa; vrtalna ploščad; ploščad na jamboru / vozilo s ploščadjo z ravno nakladalno ploskvijo ◊ alp. ploščad raven gladek predel v skalovju; astr. vesoljska ploščad večji umetni Zemljin satelit za vzletanje vesoljskih ladij ♪
  12.      ploščáda  -e ž (ȃ) zastar. ploščad: ploščada pred mestno hišo ♪
  13.      ploščádka  -e ž (ȃ) zastar. ploščad: stati na ploščadki ♪
  14.      podbrádek  -dka m (ȃ) 1. del obraza pod brado: oplakniti si vrat in podbradek z mrzlo vodo; od čela do podbradka // zlasti odebeljena kožnata guba na tem delu: dela se mu podbradek / dvojni podbradek 2. kožna guba pod vratom živali: kozji podbradek; podbradek pri kokoši ♪
  15.      podbráden  -dna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pod brado: podbradne kocine kozla / podbradni jermen jermen, ki se daje pod brado ♪
  16.      podbrádnica  -e ž (ȃ) vet. verižica pri uzdi, ki se daje pod spodnjo čeljust ♪
  17.      podbrádnik  -a m (ȃ) 1. pas, jermen, ki se daje pod brado: podbradnik pri čeladi 2. redko slinček: privezati otroku podbradnik ◊ muz. ploščica na violini, na katero se nasloni brada ♪
  18.      podgrádje  -a s (ȃ) knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema ♪
  19.      podhladítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podhladiti: umrl je zaradi podhladitve ♪
  20.      podhladíti  -ím dov., podhládil (ȋ í) med. ohladiti na temperaturo, nižjo od normalne: podhladiti človeka; telo se je podhladilo podhlajèn -êna -o: podhlajen alpinist ♦ fiz. podhlajena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; podhlajena tekočina tekočina, ohlajena na temperaturo, nižjo od tališča, ne da bi se strdila ♪
  21.      podkadíti  -ím dov., podkádil; podkajèn (ȋ í) obdati z dimom zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkaditi muham, polhu v duplini / podkaditi perilo z brinovimi jagodami z dimom tlečih brinovih jagod ● ekspr. temu človeku je treba podkaditi ga ostro zavrniti; žarg., lov. zajcu je le podkadil strel nanj je bil prenizek podkadíti se s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti se užaljenega, zameriti: podkadilo se mu je, ker smo bili z vami prijazni ♪
  22.      podkláda  -e ž (ȃ) 1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju: uporabiti kamen za podklado ♦ les. tram, na katerem ležijo hlodi; navt. kratko bruno, postavljeno pod dno ladje v doku ali na navozu 2. star. temelj: podklada hiše / šolstvo naj bi bilo podklada gospodarskemu razvoju ♪
  23.      podkládati  -am nedov. (ȃ) 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom; podlagati: podkladali so les, da bi spravili voz iz blata 2. star. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim; nastiljati: ker ni bilo listja, so podkladali živini smrečje ● zastar. podkladati komu kako misel podtikati ♪
  24.      podkládek  -dka m (ȃ) 1. list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt: uporabljati pri pisanju podkladek 2. redko podložek, podstavek: dati pod zaboj podkladke ♪
  25.      podkládje  -a s (ȃ) redko lesena podloga za sode v kleti; lega: zvaliti sod s podkladja ♪

   1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA