Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (1.331-1.355)



  1.      òrkamadôna  in òrkamadóna in òrka madôna in òrka madóna medm. (-; -ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bo umika, orkamadona
  2.      oslàd  in oslád -áda m ( á; ) bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada
  3.      osláden  -dna -o prid. (á) 1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna // nekoliko sladek: kri ima osladen okus 2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno 3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki // nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje osládno prisl.: osladno govoriti
  4.      osladíti  -ím dov., osládil ( í) 1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom 2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami oslajèn -êna -o: zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi ∙ knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana
  5.      osladkáti  -ám dov.) narediti sladko: osladkati kavo osladkán -a -o: dobro osladkan čaj ∙ knjiž. govoriti z osladkanim glasom osladnim
  6.      osládnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost osladnega: osladnost kave / osladnost njenega govorjenja / osladnosti in frazarjenja ni maral
  7.      osmradíti  -ím dov., osmrádil; osmrajèn ( í) zasmraditi: odtočni kanali najbolj osmradijo mesto; takoj ko je vstopil, je osmradil stanovanje
  8.      otročád  -i ž () ekspr. več otrok, otroci: ob peči se je grela otročad; opazoval je otročad na cesti; vaška otročad
  9.      ovádenec  -nca m () jur. kdor je ovaden: ovadenec in ovaditelj
  10.      ovádba  -e ž () 1. glagolnik od ovaditi: med vojno je živel od ovadb; grozila mu je z ovadbo / navesti čas ovadbe 2. kar je z ovadbo sporočeno: ugotavljati utemeljenost ovadbe / brati, dati, vložiti ovadbo; anonimna, pismena ovadba ♦ jur. kriva ovadba ki ni v skladu z dejstvi
  11.      ovadítelj  -a m () jur. kdor sporoči pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja ali dejanje samo: podpis ovaditelja
  12.      ováditi  -im dov.) 1. sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji: izdajalec ga je ovadil policiji; nekdo ga je ovadil, da se pri njem zbirajo člani odporniškega gibanja 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: tihotapci so imeli srečo, da jih ni nihče ovadil; ovaditi tatu // zastar. povedati, sporočiti sploh: ovadil nam je njegove namene; niti z eno kretnjo se ni ovadil izdal ováden -a -o: biti ovaden policiji
  13.      ovadník  in ovádnik -a m (í; ) zastar. ovaduh: ovadniki so nam delali skrbi
  14.      ovadúh  -a m (ū) kdor sporoča nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: ta človek je izdajalec in ovaduh; bal se je policije in njenih ovaduhov
  15.      ovadúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od ovaduh: sumili so, da je ovaduhinja
  16.      ovadúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na ovaduhe: ovaduška mreža; ovaduško delovanje, poročilo / izdal ga je ovaduški sosed
  17.      ovadúštvo  -a s () dejavnost ovaduhov: osumiti koga ovaduštva / nagovarjali so ga k ovaduštvu
  18.      ovčád  -i ž () redko več ovc, ovce: gnati ovčad na pašnik
  19.      ovládati  -am dov. (ā) star. obvladati: težko je ovladal svoja čustva / ovladati položaj / nedov. ovlada več tujih jezikov / hrepenenje jo je ovladalo ovládan -a -o: bila je zelo zadržana, ovladana
  20.      ovladováti  -újem nedov.) star. obvladovati: ovladovati položaj / dobro ovladuje francoščino ovladujóč -a -e: imel je prodoren in ovladujoč pogled
  21.      ozád  prisl. () redko zadaj: svet se vzpenja, ozad pa je nova globel
  22.      ozádje  -a s () 1. zadnji, najbolj oddaljeni, končni del česa: ozadje doline obrobljajo hribi; oglasil se je iz ozadja; stal je v ozadju odra / stopila sta nekoliko v ozadje nazaj // kraj, prostor za čim: odrsko ozadje; ozadje stavbe je polno grmičja / dvorišče je odprto proti hišnemu ozadju zadnji strani hiše 2. osnovni del česa, navadno slike, od katerega se odražajo liki, motivi: ozadje je pokril z rjavo barvo; barvno, temno ozadje; vzorec je zelen, ozadje pa belo podlaga 3. s prilastkom okoliščine, navadno prikrite, ki odločilno vplivajo na potek česa: poznati ozadje dogajanja; kulturno, politično ozadje česa / ekspr. pravega ozadja nesreče še niso razkrili vzroka; v ozadju dogodka so bili še drugi vzroki 4. publ., navadno v zvezi postavljati, potiskati v ozadje dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost: študentske zahteve so postavljali v ozadje; v tistem času so mladino zelo potiskali v ozadje // navadno v zvezi stopati v ozadje izgubljati pomembnost, vrednost: v medvojnih letih so osebne težave stopale v ozadje ● ekspr. delovati, odločati iz ozadja prikrito, skrito; mnogim zgodbam je bil za ozadje pisateljev rojstni kraj snov zanje je jemal pisatelj iz svojega rojstnega kraja; ekspr. najraje je bil, stal v ozadju ni sodeloval; ekspr. najraje se drži v ozadju hoče biti neopažen; ekspr. s tovrstno literaturo smo ostali v ozadju nismo napredovalianat. očesno ozadje del notranje površine zrkla; fot. ozadje kar je na posnetku za fotografiranim motivom, predmetom
  23.      ozádnji  -a -e prid. () knjiž. ki je zadaj, v ozadju: šel je v ozadnji prostor / redko ozadnje obzorje daljno
  24.      pàd  páda m ( á) padec: pad meteorita, zračnega vozila / pad naklade; pad zračnega pritiska / redko obvarovati otroka pred padom ◊ fiz. prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže
  25.      padálce  -a s (ā) manjšalnica od padalo: pripeti si padalce ♦ aer. majhno padalo z vzmetno pripravo za odpiranje večjega padala

   1.206 1.231 1.256 1.281 1.306 1.331 1.356 1.381 1.406 1.431  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA