Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (1.251-1.275)


  1.      nèzadovóljnica  -e ž (ȅ-ọ̑) nav. ekspr. nezadovoljna ženska: take nezadovoljnice je težko prenašati / sitna nezadovoljnica ♪
  2.      nèzadovóljnost  -i ž (ȅ-ọ́) stanje nezadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi nezadovoljnost; prikrita nezadovoljnost / nezadovoljnost z razmerami / širiti nezadovoljnost med ljudmi ♪
  3.      nèzadovóljstvo  -a s (ȅ-ọ̑) stanje nezadovoljnega človeka: svoje nezadovoljstvo je kazal s čemernim obrazom / nezadovoljstva z neurejenimi razmerami ni skrival / nezadovoljstvo med ljudmi je naraščalo; odlok je vzbudil splošno nezadovoljstvo ♪
  4.      nèzádružnik  tudi nèzadrúžnik -a m (ȅ-á; ȅ-ȗ) kdor ni zadružnik: zadruge naj bi povezovale zadružnike in nezadružnike; kmetje nezadružniki ♪
  5.      nèzadržán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni zadržan, ni ustavljen: nezadržana voda je odnašala zemljo / nezadržan razvoj // sproščen, neprisiljen: nezadržan človek / nezadržano vedenje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: planiti v nezadržan jok, smeh nèzadržáno prisl.: solze so mu nezadržano tekle po licih ♪
  6.      nèzadržánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nezadržanega: nezadržanost čustev / nezadržanost učencev sproščenost ♪
  7.      nèzadŕžen  -žna -o prid. (ȅ-r̄) 1. ki se ne da zadržati, ustaviti: nezadržen pohod sovražnika; nezadržen razvoj industrije; nezadržna sila / popadel ga je nezadržen smeh / knjiž. nezadržna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezadržna moč zvestobe; to je bilo zanj nezadržno doživetje nèzadŕžno prisl.: nezadržno drveti, prodirati, se stopnjevati; biti nezadržno ambiciozen ♪
  8.      nèzadrževán  -a -o prid. (ȅ-á) ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadrževan izbruh strasti ♪
  9.      nèzadržljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nezadržen: nezadržljiv razvoj / nezadržljiv smeh, spanec / nezadržljivo veselje se je izražalo v njegovih očeh ♪
  10.      nèzapopadljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazumljiv, nedojemljiv: nezapopadljiv vzrok; to so zanj nezapopadljive stvari / nezapopadljivo ravnanje nèzapopadljívo prisl.: nekaj nezapopadljivo težkega mu je leglo na dušo ♪
  11.      nógrad  -a m (ọ́) star. vinograd: obdelovati nograd; dolenjski nogradi / kopati v nogradu / zasaditi nograd ♪
  12.      nomád  -a m (ȃ) nav. mn. 1. pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: nomadi so odgnali svoje črede proti jugu; selitve nomadov / pastirski nomadi // kdor se seli iz kraja v kraj: beduini, cigani so nomadi; nomadi in poljedelci 2. publ., navadno s prilastkom kdor pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: monterji, trgovski potniki in drugi sodobni nomadi / motorizirani, turistični nomadi ♪
  13.      nomadízem  -zma m (ȋ) gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: prehajanje iz nomadizma v poljedelstvo / pastirski nomadizem ♪
  14.      nomádski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nomade: nomadska področja v Afriki / nomadska živinoreja / nomadsko pleme / izbral si je nomadski način življenja ♪
  15.      nomádstvo  -a s (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: v nekaterih afriških deželah je nomadstvo še precej pogosto / gorsko pašništvo se je omejilo na poletno nomadstvo 2. publ. pogosto preseljevanje, popotovanje: naveličal sem se nomadstva / motorizirano, počitniško nomadstvo ♪
  16.      novográdnja  -e ž (ā) publ. 1. nova stavba: novogradnja ima petsto kvadratnih metrov površine; sredstva za novogradnjo; stanovanje v novogradnji 2. graditev, gradnja: novogradnja le počasi napreduje; novogradnja cest ♪
  17.      nôvozapádel  in nôvo zapádel -dla -o [ǝu̯] prid. (ō-ā ō-á) knjiž. nedavno zapadel, nov: novozapadli sneg je zabrisal vse sledove ♪
  18.      obád  tudi obàd -áda m (ȃ; ȁ á) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: obadi pikajo; nadležen kot obad ♪
  19.      obadva  gl. oba ♪
  20.      obgradíti  -ím dov., obgrádil; obgrajèn (ȋ í) redko ograditi: obgraditi vrt; obgraditi barake z visokim zidom ♪
  21.      objádranje  -a s (ȃ) glagolnik od objadrati: objadranje sveta / objadranje čeri ♪
  22.      objádrati  -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti okrog česa: trikrat je objadral otok / objadrati zemljo / objadrati pomol, rt 2. z jadranjem se izogniti: objadrati nevarne čeri 3. z jadranjem prepotovati: objadrati vso jadransko obalo ♪
  23.      obkládanje  -a s (ȃ) glagolnik od obkladati: obkladanje sten z marmorjem / obkladanje z grdimi besedami ♪
  24.      obkládati  -am nedov. (ȃ) 1. raba peša oblagati, obdajati: obkladati stene s ploščicami / zaradi zajcev in mraza obkladati drevje s slamo 2. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: obkladati koga s častmi / obkladati z vprašanji / obkladati koga z dajatvami / sovražnik jih je ves dan obkladal z granatami obstreljeval 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obkladati koga z grdimi priimki, psovkami / obkladati koga z lažnivcem, pijancem ● star. sneg obklada drevje pokriva, leži na njem; star. obkladati konje z zaboji otovarjati jih; raba peša ne obkladaj si srca z lažmi ne obremenjuj, obtežuj ♪
  25.      obkládek  -dka m (ȃ) kos tkanine, ki se položi na kak del telesa v zdravilne namene: dati obkladek na čelo, rano; menjati obkladek / blatni, kisov, suh obkladek ♦ med. burovi obkladki; mrzli obkladek ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA