Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (12.406-12.430)


  1.      nèodklonljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizogiben, neizbežen: neodklonljiv gospodarski propad / neodklonljiva dolžnost ♪
  2.      nèodkritosŕčnost  -i ž (ȅ-ȓ) lastnost, značilnost neodkritosrčnega človeka: moti ga njena neodkritosrčnost / med njima je vladala neprijetna neodkritosrčnost ♪
  3.      nèodkrítost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed ♪
  4.      nèodlóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil ♪
  5.      nèodlóčenost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme ♪
  6.      nèodložljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj ♪
  7.      nèodnehljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. 1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje 2. redko nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi nèodnehljívo prisl.: neodnehljivo preganjati, uničevati ♪
  8.      nèodoljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje ♪
  9.      nèodpŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično ♪
  10.      nèodréšen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji ♪
  11.      nèodstranljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad ♪
  12.      nèodvísen  -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
  13.      nèodžéjan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki se ni odžejal: lačna in neodžejana živina ∙ knjiž. pisatelj prikazuje lik zrele, a neodžejane ženske (spolno) nezadovoljene ♪
  14.      nèoficiálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) publ. neuraden: neoficialni del sprejema / nekaj časa je bil tudi neoficialni dramaturg v gledališču / neoficialen razgovor ♪
  15.      néokolonialíst  -a m (ẹ̑-ȋ) pripadnik neokolonializma: stranka neokolonialistov; kolonialisti in neokolonialisti // nav. mn., ekspr. neokolonialistična država: pritisk neokolonialistov na nerazvite države ♪
  16.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ♪
  17.      nèokúsen  -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna ∙ ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje ♪
  18.      nèolíkanost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neolikanega človeka: njegova neolikanost se mu bo še maščevala / ni dobrodošel v družbi zaradi svoje neolikanosti ♪
  19.      nèomaján  tudi nèomájan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ā) nav. ekspr. ki ni omajan: neomajan sklep; neomajana vera v zmago; neomajano zaupanje / neomajan ugled / zakoreninjena, neomajana tradicija ♪
  20.      nèomejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
  21.      nèomožèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) navadno v ženskem spolu neporočen: doma sta še dve neomoženi sestri; ostala je neomožena ♪
  22.      nèopáznost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neopaznega: zaradi neopaznosti posmeha si je njegove besede napačno razlagal ♪
  23.      nèopážen 1 -a -o prid. (ȅ-ȃ) navadno v povedni rabi ki ni opažen: neopažen je odšel od doma; patrulja je neopažena obkolila hišo / njegovi pesniški poskusi so bili neopaženi; njegove zasluge niso ostale neopažene nèopáženo prisl.: neopaženo priti, zbežati ♪
  24.      nèoporéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
  25.      nèorgáničnost  -i ž (ȅ-á) knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost ♪

   12.281 12.306 12.331 12.356 12.381 12.406 12.431 12.456 12.481 12.506  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA