Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (1.156-1.180)



  1.      napádenka  -e ž () ženska oblika od napadenec
  2.      napadljív  -a -o prid. ( í) ki (rad) napada: biti napadljiv // knjiž. ki izraža, kaže napadalnost: to je pripomnil v napadljivi želji, da bi ga spravil v zadrego
  3.      napádnik  -a m () zastar. napadalec: uiti napadnikom
  4.      napadoválec  -lca [c in lc] m () zastar. napadalec: braniti se pred napadovalcem
  5.      napomáditi  -im dov.) knjiž. nanesti dišeče mazilo, navadno na lase: napomaditi si brke, lase
  6.      naradováti se  -újem se dov.) knjiž., redko naveseliti se: na izletu so se naradovali
  7.      národnoradikálen  -lna -o prid. (á-) nanašajoč se na narodne radikale: bil je pristaš narodnoradikalne stranke
  8.      nasàd  -áda m ( á) 1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad // rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi 2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc 3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad; mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja ◊ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura
  9.      nasáden 1 -dna -o prid. () knjiž. nanašajoč se na nasad: nasadno sadjarstvo / nasadna rastlina
  10.      nasáden 2 -dna -o prid. (ā) teh. namenjen za nasajanje, natikanje: nasadni ključ; nasadna ročica
  11.      nasadílo  -a s (í) teh. 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: izdelovati nasadila; premer nasadila / francosko, šarnirsko nasadilo 2. koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj
  12.      nasadíšče  -a s (í) anat., v zvezi nasadišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica končuje
  13.      nasadítev  -tve ž () glagolnik od nasaditi: nasaditev sadnega drevja / nasaditev vinogradov / nasaditev na konico
  14.      nasadíti  -ím dov., nasádil ( í) 1. spraviti, pritrditi orodje na ročaj: nasaditi cepin, sekiro, vile / vojaki so nasadili bajonete na puške // namestiti vrata, okno na tečaje: nasaditi oknico, vrata / nasaditi kolo 2. postaviti sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasaditi drevesa; letos so nasadili precej krompirja / nasaditi vrt z okrasnim grmičevjem; pren., ekspr. v poročilo je nasadil samih rožic 3. ekspr. nabosti, natakniti: vzel je vilice in nasadil pečenko; nasaditi na konico noža; poskušal je nasaditi ribo z ostmi; nasadil se je na koničasto rogovilo / podivjani bik se je zaletel proti njemu in ga nasadil na roge // dati, namestiti: nasaditi čepico na kljuko; nasadil si je klobuk na glavo in odšel / kipu so odbili glavo in mu nasadili drugo 4. agr. dati valiti: nasadili so dvajset jajc / nasaditi kokoš ● ekspr. žena mu je nasadila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi nasajèn -êna -o 1. deležnik od nasaditi: z drevjem nasajen vrt; krompir je že nasajen; sekira, nasajena na dolgo toporišče; majavo nasajena pila; pokrivalo je imela po strani nasajeno / na kratke noge nasajeno telo; oblaki so bili kakor nasajeni na vrhove visokih smrek 2. pog., ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: biti nasajen; ni vedela, zaradi česa je nasajen ● ekspr. glavo ima na pravem mestu nasajeno zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav
  15.      nasláda  -e ž () nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: čutiti, vzbujati naslado; z naslado piti črno kavo; duhovna, spolna naslada; naslada ob bolečini, opolzkem govorjenju; poželenje in naslada / pogovor z njo mi je v naslado / živeti v nasladi 2. kar vzbuja tak občutek: odpovedati se nasladam; dobrote in naslade sveta
  16.      nasláden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na naslado: nasladne misli, predstave / nasladen občutek / zabave nasladnih meščanov / mislila je, da je lepa, elegantna in nasladna / piti v nasladnih požirkih nasládno prisl.: nasladno se smejati
  17.      nasladílo  -a s (í) knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
  18.      nasladíti se  -ím se dov., nasládil se; naslajèn ( í) star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu
  19.      nasladkáti  -ám dov.) (nekoliko) sladkati, osladiti: nasladkati sok nasladkáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sladkem: kupil si je bonbone, da bi se nasladkal; pren., ekspr. nasladkati se lepih lic dekleta
  20.      nasládnež  -a m () ekspr. kdor se (rad) naslaja: nenasiten nasladnež
  21.      nasládnica  -e ž () ekspr. ženska, ki se (rada) naslaja: ona je velika nasladnica / knjiž. noč je preživel pri neki nasladnici vlačugi, prostitutki
  22.      nasládnik  -a m () knjiž., ekspr. kdor se (rad) naslaja: on je velik nasladnik
  23.      nasládnost  -i ž (ā) nav. ekspr. lastnost, značilnost nasladnega: nasladnost dotika, pogleda / krotiti svojo nasladnost / predal se je nasladnosti občutka, da je dobrodošel; živeti v izobilju in nasladnosti
  24.      nastrádati  -am dov., tudi nastradála (á) pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: tako dolgo ga boš lomil, da boš nastradal
  25.      natelováditi se  -im se dov.) s telovadbo zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se natelovadili in naskakali / ekspr. pri spravljanju premoga so se pošteno natelovadili so se utrudili

   1.031 1.056 1.081 1.106 1.131 1.156 1.181 1.206 1.231 1.256  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA