Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (1.151-1.175)


  1.      napadálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na napadalce ali napadanje: napadalska besnost / napadalski oddelki napadalni oddelki ♪
  2.      napádanje  -a s (ā) glagolnik od napadati: sovražnikovo napadanje / čelno napadanje / časopisi so poročali o pogostnem napadanju na sprehajalce / ekspr. njegov govor je bil napadanje naprednih idej ♪
  3.      napádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. opravljati oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napadati mesto, utrdbo; znova so začeli napadati / bočno, čelno napadati / napadati zavezniške države 2. opravljati nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: napadali so ljudi in jih ropali / napadati banke, trgovine / fizično napadati 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: žalili so ga in napadali; napadati koga v tisku; napadal ga je z žaljivimi izrazi / napadati čast, ugled; napadati vodstvo, zakone 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: bolezen, slabost ga napada / pogosto ga napada hud kašelj / dvomi ga napadajo / železo napada rja 5. šport. biti v fazi športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: v drugem polčasu so gostje ves čas napadali napadajóč -a -e: napadajoča zver; sam.: odbiti napadajoče ♪
  4.      napáden  -dna -o prid. (ā) 1. voj. nanašajoč se na napad: napadni načrti / napadna cona prostor, zemljišče, omejeno z namišljenimi linijami, na katerem napada določena vojaška enota 2. zastar. opazen: razlika med narečjema je napadna ♪
  5.      napádenec  -nca m (ȃ) kdor je napaden: napadenec se brani; ranjeni napadenec / zagovarjal je napadenca ♪
  6.      napádenka  -e ž (ȃ) ženska oblika od napadenec ♪
  7.      napadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) napada: biti napadljiv // knjiž. ki izraža, kaže napadalnost: to je pripomnil v napadljivi želji, da bi ga spravil v zadrego ♪
  8.      napádnik  -a m (ȃ) zastar. napadalec: uiti napadnikom ♪
  9.      napadoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) zastar. napadalec: braniti se pred napadovalcem ♪
  10.      napomáditi  -im dov. (ā ȃ) knjiž. nanesti dišeče mazilo, navadno na lase: napomaditi si brke, lase ♪
  11.      naradováti se  -újem se dov. (á ȗ) knjiž., redko naveseliti se: na izletu so se naradovali ♪
  12.      národnoradikálen  -lna -o prid. (á-ȃ) nanašajoč se na narodne radikale: bil je pristaš narodnoradikalne stranke ♪
  13.      nasàd  -áda m (ȁ á) 1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad // rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi 2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc 3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad; mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja ◊ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura ♪
  14.      nasáden 1 -dna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na nasad: nasadno sadjarstvo / nasadna rastlina ♪
  15.      nasáden 2 -dna -o prid. (ā) teh. namenjen za nasajanje, natikanje: nasadni ključ; nasadna ročica ♪
  16.      nasadílo  -a s (í) teh. 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: izdelovati nasadila; premer nasadila / francosko, šarnirsko nasadilo 2. koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj ♪
  17.      nasadíšče  -a s (í) anat., v zvezi nasadišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica končuje ♪
  18.      nasadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nasaditi: nasaditev sadnega drevja / nasaditev vinogradov / nasaditev na konico ♪
  19.      nasadíti  -ím dov., nasádil (ȋ í) 1. spraviti, pritrditi orodje na ročaj: nasaditi cepin, sekiro, vile / vojaki so nasadili bajonete na puške // namestiti vrata, okno na tečaje: nasaditi oknico, vrata / nasaditi kolo 2. postaviti sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasaditi drevesa; letos so nasadili precej krompirja / nasaditi vrt z okrasnim grmičevjem; pren., ekspr. v poročilo je nasadil samih rožic 3. ekspr. nabosti, natakniti: vzel je vilice in nasadil pečenko; nasaditi na konico noža; poskušal je nasaditi ribo z ostmi; nasadil se je na koničasto rogovilo / podivjani bik se je zaletel proti njemu in ga nasadil na roge // dati, namestiti: nasaditi čepico na kljuko; nasadil si je klobuk na glavo in odšel / kipu so odbili glavo in mu nasadili drugo 4. agr. dati valiti: nasadili so dvajset jajc / nasaditi kokoš ● ekspr. žena mu je nasadila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi nasajèn -êna -o 1. deležnik od nasaditi: z drevjem nasajen vrt; krompir je že nasajen; sekira, nasajena na dolgo toporišče; majavo nasajena pila; pokrivalo je imela po strani nasajeno / na kratke noge nasajeno telo; oblaki so bili kakor nasajeni na vrhove visokih smrek 2. pog., ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: biti nasajen; ni vedela, zaradi česa je nasajen ● ekspr. glavo ima na pravem mestu nasajeno zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav ♪
  20.      nasláda  -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: čutiti, vzbujati naslado; z naslado piti črno kavo; duhovna, spolna naslada; naslada ob bolečini, opolzkem govorjenju; poželenje in naslada / pogovor z njo mi je v naslado / živeti v nasladi 2. kar vzbuja tak občutek: odpovedati se nasladam; dobrote in naslade sveta ♪
  21.      nasláden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na naslado: nasladne misli, predstave / nasladen občutek / zabave nasladnih meščanov / mislila je, da je lepa, elegantna in nasladna / piti v nasladnih požirkih nasládno prisl.: nasladno se smejati ♪
  22.      nasladílo  -a s (í) knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila ♪
  23.      nasladíti se  -ím se dov., nasládil se; naslajèn (ȋ í) star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu ♪
  24.      nasladkáti  -ám dov. (á ȃ) (nekoliko) sladkati, osladiti: nasladkati sok nasladkáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sladkem: kupil si je bonbone, da bi se nasladkal; pren., ekspr. nasladkati se lepih lic dekleta ♪
  25.      nasládnež  -a m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) naslaja: nenasiten nasladnež ♪

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA