Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

AD (10.606-10.630)


  1.      maršál  -a m (ȃ) 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal ● ekspr. popotni maršal vodja potovanja ◊ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj ♪
  2.      maršalát  -a m (ȃ) pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita: obrniti se na maršalat; poslati pismo na maršalat ◊ zgod. dvorni maršalat v nekaterih državah urad, ki ureja zasebne politične funkcije šefa države ♪
  3.      maršálstvo  -a s (ȃ) v nekaterih državah čin ali služba maršala: podelili so mu maršalstvo ◊ zgod. dvorno maršalstvo v nekaterih državah urad dvornega maršala ♪
  4.      martínščak  -a m (ȋ) 1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori: samo kakšen martinščak s trdimi zelenimi jagodami je še ostal na trtah 2. nar. vzhodno mlado vino: je že martinščak ♪
  5.      martolóz  -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi 2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz ♪
  6.      mártrati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. mučiti: v internaciji so nas zelo martrali / kaj martraš konje / ne martraj se tako z delom / vsi se moramo martrati ● nižje pog. to ga že dolgo martra to bi že dolgo rad dobil, izvedel, spoznal ♪
  7.      mártrnik  -a m (ȃ) 1. zastar. mučenec: priporočiti se martrnikom 2. nar. mučenik, trpin: on je samo ubog martrnik 3. nar. mučitelj: živinski martrnik 4. nar. koroško pijača iz že nekoliko otisnjenih sadnih tropin: sod martrnika ♪
  8.      mása  -e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma ◊ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti ♪
  9.      masív  -a m (ȋ) večja sklenjena skupina gor: težko prehoden masiv / gorski masiv / Češki, Rodopski masiv / z oslabljenim pomenom: mogočni masiv Triglava; prostran gozdni masiv Gorjancev; publ. velik masiv skale gmota, blok ● publ. v egiptovski arhitekturi prevladuje masiv nad odprtinami masivni deli; ekspr. oči so v primeri z masivom lic prav pohlevne masivnostjo ◊ petr. zelo velika gmota globočnine ♪
  10.      masívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost masivnega: masivnost zidu; napraviti vtis masivnosti / ekspr. s svojo masivnostjo je komaj prisopihal v peto nadstropje ♪
  11.      máska  -e ž (ȃ) 1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja: natakniti (si), nositi, sneti (si) masko; režeča se maska; lice je negibno kot maska / obredne maske afriških plemen; pustne maske; ples v maskah ples, pri katerem nosijo plesalci maske / redko za maškarado se je oblekel v masko huzarja v obleko, ki predstavlja huzarja // kdor ima obraz zakrit s takim predmetom ali po celotni opravi nekaj predstavlja: najlepše maske bodo nagrajene; v dvorani se je nabralo veliko mask 2. knjiž. kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa; krinka: zunanji blišč je le maska za strahotno notranjo revščino / z oslabljenim pomenom nadevati si masko brezskrbnosti, poguma 3. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejen igralčev obraz: imel je zelo dobro masko / delati igralcem maske 4. predmet, ki se da na obraz ali del obraza, zlasti za zaščito: nadeti si, sneti si masko / plinska maska ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami; podvodna ali potapljaška maska ki omogoča gledanje pod vodo / zaščitna maska 5. navadno v zvezi posmrtna maska mavčni odlitek pokojnikovega obraza: njena posmrtna maska je ohranjena / posneti, vzeti komu posmrtno masko 6. kozm. na obraz nanesena sredstva za nego kože na obrazu: izmiti masko; sestav maske / čistilna, hranilna, oljna maska / maska za obraz ● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo ◊ avt. maska prednji del karoserije, navadno mreža pred hladilnikom; fot. maska okvir, ki pri kopiranju ali povečevanju omogoča spreminjanje izreza slike; gled. maska kovinska ploščica z izrezanim krogom za uravnavanje velikosti svetlobnega polja v reflektorju; med. kisikova maska za vdihavanje kisika; zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; maska za narkozo priprava, ki se povezne bolniku na obraz in nanjo kaplja narkotik; metal. maska forma z zelo tanko steno za natančne ulitke; šport. sabljaška maska za zaščito obraza pri sabljanju; um. maska konzola v obliki fantazijsko preoblikovane živalske ali človeške glave, zlasti v grški arhitekturi; vet. maska s temnejšo dlako porasel del pasje glave okoli oči in gobca; voj. maska kar dela kaj podobno okolici in s tem neopazno ♪
  12.      maskírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka // voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad 2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati ◊ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro maskírati se z uporabo maske spreminjati svoj videz: maskira se za maškarado; maskirati se v huzarja / se boš za pusta kaj maskiral maskíran -a -o: maskiran bunker; igralci so že maskirani; razbojniki so bili maskirani; maskiran je v dimnikarja; svetohlinsko maskirana razuzdanost ♪
  13.      maskíren  -rna -o prid. (ȋ) voj. s katerim se dela kaj podobno okolici in s tem neopazno: maskirna obleka / maskirna mreža mreža, na katero se pritrdi maskirno gradivo // ki dela kaj podobno okolici in s tem neopazno: maskirne vojaške enote / maskirna disciplina ♪
  14.      maskulinizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. lingv. dati besedi ali obliki, ki ni moškega spola, značilnosti moškega spola: narečje je maskuliniziralo samostalnike srednjega spola; maskulinizirajo se samo posamezni primeri 2. biol. spremeniti nekatere značilnosti ženskega organizma v moške značilnosti: maskulinizirati mladiča ♪
  15.      maslénka  -e ž (ẹ̄) 1. hruška z mehkim in sladkim mesom: vkuhavati maslenke; košara maslenk / jesenske maslenke 2. vrtn., navadno v zvezi ljubljanska maslenka glavnata solata z mehkimi listi, ki porumenijo: kupiti kilogram ljubljanske maslenke 3. bot. užitna goba s sluzastim rjavim klobukom, Suillus luteus: nabirati lisičke, sivke in maslenke ◊ gastr. pletena štruca iz kvašenega testa, ki so mu dodana jajca in maslo ♪
  16.      máslo  -a s (á) 1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane 2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo ● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev ◊ biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev ♪
  17.      masohíst  in mazohíst -a m (ȋ) psiht. kdor doživlja spolni užitek, kadar je mučen, poniževan: masohist in sadist ♪
  18.      masohízem  in mazohízem -zma m (ȋ) psiht. doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana: biti nagnjen k masohizmu // knjiž., s prilastkom naslada ob lastni bolečini: moralni, psihični masohizem ♪
  19.      mást  -í ž (ȃ) 1. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva: jazbečeva, kitova, polšja, zajčja mast // taka snov, pridobljena iz svinjskega maščobnega tkiva: hraniti mast v hladnem prostoru; razbeliti, raztopiti mast; zabeliti z mastjo; ponev masti; posoda za mast / domača mast; ocvirkova mast / ekspr. žganci so kar plavali v masti so bili zelo zabeljeni / ocvreti na masti / svinjska mast // nav. ekspr. maščobno tkivo: očistiti zaklano kokoš in ji odstraniti mast; mož z napeto blazinico masti pod brado 2. trdna, mazava snov za a) zmanjševanje trenja: napolniti ležaje z mastjo; masti in olja / tlačilka za mast b) zaščito površine: namazati čevlje z mastjo 3. star. mazilo: namazati razbolelo mesto s posebno mastjo ● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. nekoliko masti so ji dale počitnice zredila se je; ekspr. ne more se bahati z mastjo je razmeroma zelo suh; ekspr. namazati otroka z brezovo, leskovo mastjo natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo ◊ gastr. čista mast brez ocvirkov; teh. briketna mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike; grafitna mast z dodatkom grafita za mazanje ležajev; konsistentna mast iz mila in mineralnega olja ♪
  20.      másten  -tna -o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi // nav. ekspr. zelo debel, rejen: zaklali so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica 3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno 5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka ● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno ◊ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh mástno prisl.: mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel mástni -a -o sam.: mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega ♪
  21.      mástiks  tudi mastíks -a m (ȃ; ȋ) 1. kem. aromatična smola trišlje, ki se uporablja zlasti v medicini in industriji lepil: duh po mastiksu 2. gled. lepilo za lepljenje umetne brade, brkov na obraz: namazati z mastiksom ◊ grad. (asfaltni) mastiks gradbeni material iz bitumena, kamene moke in drobnega peska za vodno izolacijo ♪
  22.      mastílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor mečka, melje sadje, zlasti grozdje ♪
  23.      mastíti 1 -ím nedov. (ȋ í) delati kaj mastno: lojnice mastijo z izločki kožno površino ◊ strojn. mazati z mastjo; tekst. škropiti predivo, navadno volneno, z emulzijo vode in olja zaradi lažjega predenja; usnj. ustrojeni koži dodajati maščobe, ki dajejo usnju želene lastnosti mastíti se ekspr. 1. s slastjo jesti kaj dobrega, navadno meso: mastiti se z mesom, s pečenko, z žganci / mastiti se pri bogato obloženi mizi; pren. zelo rad bi se mastil s tujim denarjem 2. debeliti se, rediti se: preveč se mastiš v tem ugodju / moj hranilnik se masti postaja vedno bolj poln maščèn -êna -o: zelo maščeno usnje ♦ teh. maščeno olje mešanica mineralnega olja in živalskega ali rastlinskega olja ♪
  24.      mastíti 2 -ím nedov., maščèn (ȋ í) mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: mastiti in stiskati / z nogami mastiti grozdje ◊ agr. uničevati rastlinske škodljivce s stiskanjem ♪
  25.      masturbácija  -e ž (á) med. (spolno) samozadovoljevanje ♪

   10.481 10.506 10.531 10.556 10.581 10.606 10.631 10.656 10.681 10.706  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA