Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (9.951-9.975)



  1.      etikéta 2 -e ž (ẹ̑) pravila o občevanju, vedenju v družbi: etiketa mi tega ne dovoljuje; vesti se, kot zahteva etiketa; pregrešiti se zoper etiketo; dvorna, meščanska etiketa / človek brez etikete
  2.      etiketíranje  -a s () glagolnik od etiketirati: etiketiranje buteljk, konzerv / etiketiranje našega likovnega izraza
  3.      etiketírati  -am dov. in nedov. () opremiti z etiketo: etiketirati blago, steklenice; pren. to delo bi lahko etiketirali kot daljšo novelo etiketíran -a -o: etiketirane škatle
  4.      etílalkohól  -a m (-ọ̑) kem. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah
  5.      etimologíja  -e ž () lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
  6.      etimologizíranje  -a s () glagolnik od etimologizirati
  7.      etimologizírati  -am nedov. () lingv. iskati etimologijo besede: naši jezikoslovci so radi etimologizirali / slovar je v pisavi preveč etimologiziral
  8.      etiolírati  -am nedov. in dov. () bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti: rastline v temi etiolirajo etiolíran -a -o: etiolirani listi zelnatih glav; etiolirana rastlina
  9.      etiologíja  -e ž () veda o vzrokih pojavov: etiologija kriminala / etiologija alkoholizma; prispevek k etiologiji meningitisa, raka / etiologija običajev / etiologija raka še ni znana vzroki, vzročnost
  10.      etivírati  -am dov. in nedov. () agr. sterilizirati in oplemenititi suho sadje: etivirati slive etivíran -a -o: kandirano in etivirano sadje
  11.      étnogenéza  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda, skupine narodov: razpravljati o etnogenezi Slovencev; slovanska etnogeneza
  12.      etnográf  -a m () strokovnjak za etnografijo, narodopisec: kongres etnografov
  13.      etnografíja  -e ž () veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje: problem spada v etnografijo
  14.      etnográfski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen: etnografski film; etnografska razprava; etnografsko blago / etnografsko raziskovanje / etnografski muzej 2. redko etničen: etnografska meja; slovensko etnografsko ozemlje
  15.      etnologíja  -e ž () veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje: razvoj etnologije
  16.      étnomuzikologíja  -e ž (ẹ̑-) veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje: razmerje med etnomuzikologijo in muzikologijo
  17.      etologíja  -e ž () veda o navadah, vedenju živali: strokovnjak za etologijo
  18.      etruščánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Etruščane: etruščanska kultura, umetnost / etruščanska keramika
  19.      etuda  -e [etíd- tudi etúd-] ž (; ) muz. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude // instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda
  20.      evakuácija  -e ž (á) preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: organizirati, voditi evakuacijo; evakuacija ranjencev, družin, vojske; evakuacija živine iz okužene vasi; zapleniti dokumente, ki so bili pripravljeni za evakuacijo; rok za evakuacijo je bil kratek / evakuacija zasedenega ozemlja // knjiž. odstranitev, izpraznitev: evakuacija gnoja iz ognojka; evakuacija plina iz posode
  21.      evakuacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na evakuacijo: evakuacijski center; evakuacijski transport / evakuacijski instrument
  22.      evakuíranec  -nca m () kdor je evakuiran: organizirati pomoč ranjencem in evakuirancem; evakuirance so začasno nastanili v dijaških domovih
  23.      evakuíranje  -a s () glagolnik od evakuirati: evakuiranje ranjencev
  24.      evakuírati  -am dov. in nedov. () preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: evakuirati ponesrečence, ranjence / evakuirali so vse mesto; sovražnik je pred umikom evakuiral taborišče // knjiž. odstraniti, izprazniti: evakuirati gnoj; evakuirati cev s črpalko evakuíran -a -o: evakuirano taborišče
  25.      evalvácija  -e ž (á) knjiž. ocenitev, ovrednotenje: kritika je opozorila na nekritično evalvacijo rezultatov testiranja

   9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA