Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (9.601-9.625)



  1.      emancipacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na emancipacijo: emancipacijsko žensko gibanje / emancipacijska gesla
  2.      emancipíranka  -e ž () ekspr. emancipirana ženska: samozavestna emancipiranka // ženska, ki si prizadeva za žensko emancipacijo
  3.      emancipíranost  -i ž () stanje emancipiranega človeka: zavest o lastni emancipiranosti
  4.      emancipírati se  -am se dov. in nedov. () pridobiti si enakopraven položaj: gospodarsko se emancipirati / ženske so se emancipirale emancipíran -a -o: emancipirana ženska
  5.      emanírati  -am nedov. () knjiž. razširjati, izžarevati: po svojih slušateljih emanira univerza svojega duha širom po deželi
  6.      embaláža  -e ž () kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov: embalaža naj bo lična in funkcionalna; vračunati embalažo v ceno; kovinska, papirnata embalaža; transportna embalaža; skupna teža blaga in embalaže; pren., ekspr. to je le star problem v novi embalaži // embaliranje: najnovejše pridobitve embalaže; morali bi več vedeti o aranžiranju in o embalaži
  7.      embalážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na embalažo: embalažni papir; embalažni zaboji; embalažno steklo / embalažni stroški / embalažni oddelek; embalažno skladišče / embalažni delavec
  8.      embalíranje  -a s () glagolnik od embalirati: blago se je pokvarilo zaradi nepravilnega embaliranja; industrijsko embaliranje sadja; naprava za embaliranje
  9.      embalírati  -am nedov. in dov. () opremljati z embalažo: piščance embalirajo v polivinilne vrečke / jušne koncentrate embalirajo ali skupaj z zakuho ali v kockah brez zakuhe embalíran -a -o: neprimerno embalirana živila
  10.      embalírnica  -e ž () prostor, obrat za embaliranje: zgradili so moderno embalirnico in paketarnico; delavke v embalirnici
  11.      embárgo  -a m () 1. ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora: država je uvedla embargo na nekatere proizvode; vzpostaviti, preklicati embargo; popoln embargo; s politiko embarga niso dosegli cilja 2. jur. prisilno zadrževanje ladje tuje države v pristanišču
  12.      emblemátičen  -čna -o (á) pridevnik od emblem: emblematično znamenje
  13.      embolíja  -e ž () med. zamašitev žile, navadno odvodnice, s strjeno krvjo, maščobo ali zrakom: embolija je lahko smrtna / srčna, zračna embolija
  14.      embriologíja  -e ž () nauk o razvoju organizma od oploditve do rojstva: eksperimentalna embriologija; izsledki embriologije
  15.      embrionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na embrio: embrionalni krvni obtok; embrionalni razvoj; embrionalna celica / embrionalni organ organ, ki ga ima organizem samo v fazi embria / spremljati razvoj družbenega razreda od njegovih embrionalnih oblik; takrat je bila ljudska oblast šele v svojem embrionalnem stanju
  16.      emendácija  -e ž (á) lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila: poskusov emendacij je veliko, vendar nobena rešitev ni zadovoljiva
  17.      émentalec  -lca m (ẹ̑) gastr. ementalski sir: narezal jim je ementalca
  18.      émentalski  -a -o prid. (ẹ̑) gastr., v zvezi ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu: izdelovanje ementalskega sira
  19.      emerzíja  -e ž () astr. konec zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco
  20.      emfátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen: emfatičen nagovor; emfatični izrazi; emfatičen poudarek / emfatičen naslov knjige; emfatične fraze / delo je polno emfatičnega obsojanja vojne ♦ lingv. emfatična podaljšava samoglasnikov emfátično prisl.: emfatično govoriti, vzklikniti
  21.      emfáza  -e ž () knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo ◊ lingv. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi
  22.      emfitévza  -e ž (ẹ̑) zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup
  23.      emigrácija  -e ž (á) 1. izseljevanje v tujino, zlasti iz političnih vzrokov: emigracija je naraščala; razmere so silile ljudi k emigraciji / ekonomska emigracija // bivanje v tujini iz teh vzrokov: vrnil se je po dolgih letih emigracije in zaporov / zaradi neprestanega preganjanja se je umaknil v emigracijo; že vrsto let je v emigraciji 2. emigranti: emigracija vodi močno politično dejavnost / ekonomska emigracija
  24.      emigracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na emigracijo: emigracijski tok / emigracijski urad; emigracijsko središče
  25.      emigránt  -a m (ā á) kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec: emigranti so izdajali svoj časopis; amnestija za večino vojnih in povojnih emigrantov; ob revoluciji se je razkropilo po svetu veliko ruskih emigrantov / ekonomski emigrant; verski emigrant

   9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA