Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (9.501-9.525)


  1.      elékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. izbor za razpisano službeno mesto z volitvami; izvolitev: elekcija in reelekcija ♪
  2.      elektrárna  -e ž (ȃ) objekt z napravami za proizvajanje električne energije: nova elektrarna že obratuje; graditi elektrarne; elektrarna na atomski pogon ♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; vodna elektrarna hidroelektrarna ♪
  3.      elektrárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektrarno: elektrarniški obrat / elektrarniško vodstvo ♪
  4.      elektrárnski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektrarno: elektrarnska zgradba / elektrarnsko osebje ♪
  5.      elektrenína  -e ž (í) elektr. elektrina ♪
  6.      eléktričar  -ja m (ẹ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav: zaposlili so nekaj električarjev in vodovodnih inštalaterjev; izučiti se za električarja; ladijski električar; električar v gledališču 2. ekspr. kdor igra na električno kitaro: mladina rada posluša električarje ♪
  7.      eléktričarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav: zidarstvo, pečarstvo in električarstvo ♪
  8.      elektrificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zgraditi objekte, naprave za prenos in uporabo električne energije: elektrificirati vas / elektrificirati železniško progo / elektrificirati gospodinjstva uvesti, uvajati električne aparate, naprave v gospodinjstva ♪
  9.      elektrifikácija  -e ž (á) zgraditev, gradnja objektov, naprav za prenos in uporabo električne energije: posebno pozornost so posvetili elektrifikaciji hribovskih krajev; industrializacija in elektrifikacija države / elektrifikacija železniških prog / elektrifikacija gospodinjstev uvedba, uvajanje električnih aparatov, naprav v gospodinjstva ♪
  10.      elektrifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elektrifikacijo: elektrifikacijski načrti; elektrifikacijska dela / elektrifikacijsko omrežje električno ♪
  11.      eléktrika  -e ž (ẹ̑) 1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje; elektrika ga je stresla, ubila; ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo; odklopili so mu elektriko prekinili dovod električnega toka / publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno razsvetljavo; pren., ekspr. ozračje je bilo med razpravo nabito z elektriko 2. napeljava, ki omogoča dobavo električne energije: kraj nima niti vodovoda niti elektrike; elektriko so napeljali do zadnje hribovske vasi 3. fiz. elektrina: negativna, pozitivna elektrika; statična elektrika; torna elektrika 4. veda o pojavih, ki jih povzročajo naelektreni delci v gibanju ali mirovanju: razvoj elektrike v zadnjem stoletju ♪
  12.      eléktrikar  -ja m (ẹ̑) električar: pleskarji in elektrikarji; razpisati delovno mesto elektrikarja ♪
  13.      elektrína  -e ž (í) elektr. presežek ali primanjkljaj elektronov na telesu: nabit z elektrino / negativna, pozitivna elektrina / števec elektrine ♪
  14.      elektrizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od elektrizirati: elektriziranje mišice; aparat za elektriziranje; zdraviti z elektriziranjem ♪
  15.      elektrizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektrizíran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni ♪
  16.      eléktroakústičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ú) nanašajoč se na elektroakustiko: preiskava sluha z elektroakustičnimi aparati; prodajajo gramofone, magnetofone in druge elektroakustične predmete ♪
  17.      eléktroakústika  -e ž (ẹ̑-ú) dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in akustične pojave ♪
  18.      elektróda  -e ž (ọ̑) teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi: vtakniti elektrodi v elektrolit; kovinska, oglena, platinska elektroda; konica elektrode / gola elektroda brez mineralne obloge; oplaščena elektroda z mineralno oblogo; varilna elektroda taljiva elektroda, navadno z mineralno oblogo za obločno varjenje; netaljiva elektroda, navadno za uporovno varjenje ♦ elektr. negativna elektroda katoda; pozitivna elektroda anoda ♪
  19.      eléktrodiagnóstika  -e ž (ẹ̑-ọ́) med. ugotavljanje bolezni z električnim tokom: elektrodiagnostika pri srčnih in možganskih boleznih // žarg. oddelek v bolnici z ustreznimi napravami za tako ugotavljanje: oddelek za poškodbe, rentgen in elektrodiagnostika so v istem nadstropju ♪
  20.      eléktrodinámičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument ♪
  21.      eléktrodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike ♪
  22.      eléktroencefalográf  -a m (ẹ̑-ȃ) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v možganih ♪
  23.      eléktroencefalográm  -a m (ẹ̑-ȃ) med. grafični prikaz električnih tokov v možganih ♪
  24.      eléktroenergétika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo: napredek elektroenergetike // veda o tem: strokovnjak za elektroenergetiko ♪
  25.      eléktroenergíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) žarg. električna energija: proizvodnja elektroenergije ♪

   9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA