Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (9.451-9.475)
- ékstraordináren -rna -o prid. (ẹ̑-ȃ) knjiž. izjemen, izreden: ekstraordinaren postopek ♪
- ékstraordinárij -a m (ẹ̑-á) knjiž. izredni profesor ♪
- ekstrapolácija -e ž (á) knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: ekstrapolacija analize avtomobilskih nesreč v bodočnost ni zanesljiva; ekstrapolacija današnjega dne v jutrišnjega ♦ mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
- ekstrapolírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: statistične podatke ekstrapolirati za nekaj časa naprej ♦ mat. računati vrednost funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
- ekstraprofit gl. ekstra ♪
- ekstravagánca -e ž (ȃ) 1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev 2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci 3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala ♪
- ekstravagánten -tna -o prid. (ȃ) ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben: ekstravagantni čevlji; manekenke so pokazale tudi nekaj ekstravagantnih modelov; ekstravagantno vedenje / je precej ekstravaganten; ekstravagantna ženska ekstravagántno prisl.: ekstravagantno oblečen ♪
- ekstravagántnost -i ž (ȃ) značilnost ekstravagantnega: daleč naokoli so ga poznali po njegovi ekstravagantnosti in predrznosti; ekstravagantnost obleke / razburjala jih je s svojimi ekstravagantnostmi ekstravagancami ♪
- ekstravertíran -a -o prid. (ȋ) psih. usmerjen v zunanji svet: ekstravertirani in introvertirani tip človeka; ekstravertirana osebnost ♪
- ekstravertíranost -i ž (ȋ) psih. lastnost, značilnost ekstravertiranega človeka: izrazita ekstravertiranost nekaterih ljudi ♪
- ekstremitéta -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje; končina, okončina: členasta ekstremiteta; sprednje, zadnje ekstremitete goveda / spodnja ekstremiteta noga; zgornja ekstremiteta roka; ekstremitete pri človeku udi ♪
- eksudát -a m (ȃ) med. izcedek pri vnetju: gnojni eksudat; eksudat iz rane ♪
- eksudatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksudat, izceden: eksudativna oblika bolezni / eksudativni plevritis ♪
- éktodermálen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na ektoderm: ektodermalna plast gastrule / ektodermalna povrhnjica ♪
- éktoparazít -a m (ẹ̑-ȋ) biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec ♪
- ekuména -e ž (ẹ̑) geogr. naseljeno, obljudeno področje: barje je bilo velika vrzel sredi ekumene / antična ekumena ♪
- ekvátor -ja m (ȃ) umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli ♪
- ekvatoriál -a m (ȃ) astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem ♪
- ekvatoriálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ekvator: ekvatorialni del Afrike / ekvatorialno podnebje ♦ geogr. ekvatorialni tok morski tok, ki teče blizu ekvatorja od vzhoda proti zahodu ♪
- ekvátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ekvator: raziskovati tečajna in ekvatorska področja / ekvatorsko sonce ♪
- ekvidistánten -tna -o prid. (ȃ) geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen: ekvidistantne točke na krožnici ♦ geogr. ekvidistantna projekcija projekcija, ki na karti v največji meri reproducira pravilne razdalje ♪
- ekvilibrístika -e ž (í) artistična ravnotežna spretnost: umetnik v ekvilibristiki; pren., ekspr. njegovi naravi so tuje čustvene skrajnosti in intelektualna ekvilibristika ♪
- ekvinokciálen -lna -o prid. (ȃ) redko ekvinokcijski: ekvinokcialna noč ♪
- ekvipáža -e ž (ȃ) nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego: pripeljati se v ekvipaži; elegantne dvorne ekvipaže ♪
- ekvipotenciálen -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki ima enak potencial kot izbrana točka: ekvipotencialna ploskev ♪
9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551