Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (9.451-9.475)



  1.      ékstraordináren  -rna -o prid. (ẹ̑-) knjiž. izjemen, izreden: ekstraordinaren postopek
  2.      ékstraordinárij  -a m (ẹ̑-á) knjiž. izredni profesor
  3.      ekstrapolácija  -e ž (á) knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: ekstrapolacija analize avtomobilskih nesreč v bodočnost ni zanesljiva; ekstrapolacija današnjega dne v jutrišnjega ♦ mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala
  4.      ekstrapolírati  -am dov. in nedov. () knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: statistične podatke ekstrapolirati za nekaj časa naprej ♦ mat. računati vrednost funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala
  5.      ekstraprofit  gl. ekstra
  6.      ekstravagánca  -e ž () 1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev 2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci 3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala
  7.      ekstravagánten  -tna -o prid. () ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben: ekstravagantni čevlji; manekenke so pokazale tudi nekaj ekstravagantnih modelov; ekstravagantno vedenje / je precej ekstravaganten; ekstravagantna ženska ekstravagántno prisl.: ekstravagantno oblečen
  8.      ekstravagántnost  -i ž () značilnost ekstravagantnega: daleč naokoli so ga poznali po njegovi ekstravagantnosti in predrznosti; ekstravagantnost obleke / razburjala jih je s svojimi ekstravagantnostmi ekstravagancami
  9.      ekstravertíran  -a -o prid. () psih. usmerjen v zunanji svet: ekstravertirani in introvertirani tip človeka; ekstravertirana osebnost
  10.      ekstravertíranost  -i ž () psih. lastnost, značilnost ekstravertiranega človeka: izrazita ekstravertiranost nekaterih ljudi
  11.      ekstremitéta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje; končina, okončina: členasta ekstremiteta; sprednje, zadnje ekstremitete goveda / spodnja ekstremiteta noga; zgornja ekstremiteta roka; ekstremitete pri človeku udi
  12.      eksudát  -a m () med. izcedek pri vnetju: gnojni eksudat; eksudat iz rane
  13.      eksudatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na eksudat, izceden: eksudativna oblika bolezni / eksudativni plevritis
  14.      éktodermálen  -lna -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na ektoderm: ektodermalna plast gastrule / ektodermalna povrhnjica
  15.      éktoparazít  -a m (ẹ̑-) biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec
  16.      ekuména  -e ž (ẹ̑) geogr. naseljeno, obljudeno področje: barje je bilo velika vrzel sredi ekumene / antična ekumena
  17.      ekvátor  -ja m () umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli
  18.      ekvatoriál  -a m () astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem
  19.      ekvatoriálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ekvator: ekvatorialni del Afrike / ekvatorialno podnebje ♦ geogr. ekvatorialni tok morski tok, ki teče blizu ekvatorja od vzhoda proti zahodu
  20.      ekvátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na ekvator: raziskovati tečajna in ekvatorska področja / ekvatorsko sonce
  21.      ekvidistánten  -tna -o prid. () geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen: ekvidistantne točke na krožnici ♦ geogr. ekvidistantna projekcija projekcija, ki na karti v največji meri reproducira pravilne razdalje
  22.      ekvilibrístika  -e ž (í) artistična ravnotežna spretnost: umetnik v ekvilibristiki; pren., ekspr. njegovi naravi so tuje čustvene skrajnosti in intelektualna ekvilibristika
  23.      ekvinokciálen  -lna -o prid. () redko ekvinokcijski: ekvinokcialna noč
  24.      ekvipáža  -e ž () nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego: pripeljati se v ekvipaži; elegantne dvorne ekvipaže
  25.      ekvipotenciálen  -lna -o prid. () fiz. ki ima enak potencial kot izbrana točka: ekvipotencialna ploskev

   9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA