Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (9.351-9.375)



  1.      eksikátor  -ja m () kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju
  2.      eksisténca  -e ž (ẹ̑) 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca
  3.      eksistenciálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na eksistenco, bivanjski: eksistencialni položaj naroda; eksistencialni problem človeka ♦ filoz. eksistencialna filozofija; eksistencialna sodba sodba, v kateri se potrjuje ali zanika obstoj subjekta
  4.      eksistenciálija  -e ž (á) filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji
  5.      eksistencialíst  -a m () predstavnik eksistencializma: francoski eksistencialisti; glasilo eksistencialistov
  6.      eksistencialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na eksistencializem: eksistencialistični pisatelji; eksistencialistična načela / eksistencialistična filozofija / eksistencialistično gledališče gledališče, ki uprizarja eksistencialistična dela
  7.      eksistencialízem  -zma m () filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek: vsebina in družbene korenine eksistencializma
  8.      eksistíranje  -a s () glagolnik od eksistirati: eksistiranje kisika v vodi / bedno eksistiranje v predmestju
  9.      eksistírati  -am nedov. () biti, obstajati: eksistirajo tudi še neodkriti svetovi; ne ve, če omenjena knjiga kje eksistira; ta spojina eksistira le malo časa, nato razpade; publ. eksistira pa še drugo vprašanje, kako usmerjati naš gospodarski razvoj / večina ljudi samo eksistira ne živi polno, zavestno ∙ moderna glasba zanj sploh ne eksistira ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. zame ne eksistiraš več ne menim se zate; ne maram te; odbor eksistira samo po imenu njegova dejavnost se ne čuti // ekspr. živeti, shajati: podjetje komaj še eksistira; tukaj se eksistira samo za silo
  10.      ekskavátor  -ja m () teh. stroj za kopanje in premeščanje zemeljskega materiala: zajemalka ekskavatorja
  11.      eksklamácija  -e ž (á) lingv. ekspresivno izražena misel ali čustvo, vzklik
  12.      ekskomunicírati  -am dov. in nedov. () rel. izključiti iz cerkve, izobčiti
  13.      ekskomunikácija  -e ž (á) rel. izključitev iz cerkve, izobčenje: zagroziti z ekskomunikacijo
  14.      ekskomunikacíjski  -a -o () pridevnik od ekskomunikacija, izobčitven: ekskomunikacijski dekret
  15.      ékskrálj  -a m (ẹ̑-á) knjiž. kdor ni več kralj
  16.      ekskrécija  tudi ekskrecíja -e ž (ẹ́; ) biol. izločanje organizmu nepotrebne ali škodljive snovi iz celic in iz telesa: iztrebljanje in ekskrecija
  17.      ekskúrzija  -e ž (ú) 1. izlet, obisk s poučnim namenom: delati, prirejati ekskurzije v tovarne; iti na ekskurzijo; šolska ekskurzija / študijska ekskurzija // udeleženci takega izleta, obiska: sprejeti ekskurzijo 2. redko ekskurz: po ekskurziji o podnebju je prešel na svoj predmet
  18.      eksmatrikulácija  -e ž (á) adm. izbris iz matične knjige ali z univerze: izvršiti eksmatrikulacijo
  19.      eksmatrikulírati  -am dov. in nedov. () adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze
  20.      eksogamíja  -e ž () sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti: običaj eksogamije
  21.      eksosfêra  -e ž () meteor. najvišji del atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor
  22.      eksóta  -e ž (ọ̑) knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: park z mnogimi eksotami
  23.      eksótika  -e ž (ọ́) kar je eksotično: orientalska eksotika; ljubitelj eksotike / očarala ga je eksotika dežele
  24.      ekspánder  -dra m (á) šport. priprava iz raztegljivih vzmeti ali gumenih trakov, vpetih med dvema ročajema, za krepitev mišic zlasti na rokah
  25.      ekspandírati  -am nedov. in dov. () fiz., navadno v zvezi s plin večati svojo prostornino zaradi zmanjševanja tlaka, raztezati se: močno ekspandirati ekspandíran -a -o: ekspandirani zrak ♦ teh. ekspandirana glina glina, kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina

   9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA