Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (92.737-92.761)


  1.      žulíti  in žúliti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo; kamenček na peti me žuli; zelo žuliti // s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli 2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah; med rokami je žulila prazno skodelico 3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko; kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal 4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha; ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček 5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh 6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki; ljudje pač govorijo o tem, kar jih najbolj žuli ● ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; žarg. žuli se za izpit uči se, študira žulèč -éča -e: žuleči čevlji ♪
  2.      žúlj  -a m (ū) mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah: na dlaneh so se mu naredili žulji; žulj je počil, se predrl; dobiti, imeti žulje; krvav, mehek, voden žulj; žulj na peti // kožna zadebelina na dlaneh, ki nastane na utrjeni koži zlasti pri fizičnem delu: od žuljev raskave roke / pri grabljenju, veslanju dobiti trde žulje ● ekspr. od samega sedenja bo dobil žulje na zadnjici zelo je len; ekspr. živeti od tujih žuljev od tujega dela; ekspr. svoj kruh si služi s krvavimi žulji s trdim delom ◊ bot. španski žulj bodeča rastlina z razraslim steblom in zlato rumenimi cveti v koških, Scolymus hispanicus ♪
  3.      žúljček  -čka m (ū) manjšalnica od žulj: ti žuljčki se bodo hitro pozdravili ∙ ekspr. rešiti moramo en sam žuljček problem ♪
  4.      žúpen  -pna -o prid. (ȗ) župnijski: župna cerkev ♦ rel. župni upravitelj župnijski upravitelj ♪
  5.      župníjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na župnijo: župnijski urad; župnijska cerkev / župnijski svet / župnijska šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija ♦ rel. župnijski upravitelj duhovnik, ki začasno upravlja župnijo ♪
  6.      žúpnik 1 -a m (ȗ) predstojnik župnije: župnik mašuje, pridiga; obred je opravil domači župnik; župnik in kaplan / stolni župnik ♪
  7.      žúpnik 2 -a m (ȗ) 1. etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: vsak član družine je dobil kos župnika 2. jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno travnik ♪
  8.      žúpnikov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na župnika, duhovnika: župnikova pridiga / župnikov pomočnik ♪
  9.      župníšče  -a s (í) hiša, namenjena za prebivanje župnika in za župnijski urad: popravljati župnišče; stanovati v župnišču ♪
  10.      župníščen  -čna -o (ȋ) pridevnik od župnišče: župniščna veža, vrata ♪
  11.      žúpniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na župnike: župniško stanovanje / župniška služba ♪
  12.      župníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na župnišče: župniški vrt / župniška kuharica ♪
  13.      žúpski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na mesto Župa v Srbiji: župske ulice / župski vinogradi / župska vina ♪
  14.      žur  tudi jour -a [žúr] m (ȗ) žarg. domača zabava: prirediti žur; iti, povabiti na žur ♪
  15.      žúren  -rna -o prid. (ū) zastar. hiter, uren: žurna hoja žúrno prisl.: žurno delati ♪
  16.      žúriti se  -im se nedov. (ū) zastar. hiteti: žuril se je domov / ni se ti treba tako žuriti ♪
  17.      žúžek  -žka m (ū) 1. star. hrošč: ptice lovijo muhe in žužke 2. nav. mn., nestrok. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, strok. rilčkar: žužki v fižolu, moki 3. zool., navadno v zvezi črni žužek majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih, Calandra granaria ♪
  18.      žužélčen  -čna -o prid. (ẹ̑) redko žuželčji: žuželčna jajčeca ♪
  19.      žužélčji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žuželke: žuželčji pik; žuželčja jajčeca; žuželčja krila / žuželčji strup / žuželčji rovi ♦ zool. žuželčja država združba žuželk z oblikovno različnimi osebki, od katerih vsak opravlja določeno delo ♪
  20.      žužélkin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žuželko: polomljena žuželkina krila / žuželkin strup žuželčji ♪
  21.      žužkojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. žužkojeda žival: med ptiči so žužkojedi zelo koristni 2. nav. mn., zool. manjši sesalci z ostrimi zobmi, ki se hranijo predvsem z žuželkami, Insectivora: ježi, krti, rovke in drugi žužkojedi ♪
  22.      žužkojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z žuželkami: zrnojede in žužkojede ptice ♦ bot. žužkojeda rastlina mesojeda rastlina ♪
  23.      žužkoslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. entomolog: članki žužkoslovcev ♪
  24.      žužkoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. entomologija: zanimalo ga je žužkoslovje ♪
  25.      žvéček  -čka m (ẹ̑) z žvečenjem zmehčan kos česa: izpljunil je tobačni žveček; žveček žvečilnega gumija ♪

   92.537 92.562 92.587 92.612 92.637 92.662 92.687 92.712 92.737 92.762  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA