Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (92.562-92.586)



  1.      žídek  -dka m () ekspr. manjšalnica od žid: židek s čepico
  2.      žídek  -dka -o prid. (í) težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivofiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem
  3.      žídkost  -i ž (í) lastnost snovi, da težko teče: zniževati židkost z višanjem temperature // fiz. lastnost tekočin in plinov, da se upirajo pretakanju v ceveh in gibanju teles v njih: meriti židkost; židkost plina, tekočine
  4.      žídov  -a m () zastar. žid: židov mu je obljubil denar
  5.      žídovski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Žide ali žide: židovski bankir / židovski praznik / židovska četrt / židovska vera vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudu
  6.      žídovstvo  -a s (í) 1. vera, miselnost, kultura Židov: zgodovina židovstva 2. redko Židi, Judje: vse židovstvo se je vrnilo
  7.      žíg  -a m () 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig // v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani 2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige 3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva ● vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanjeadm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
  8.      žígec  -gca m () v zvezi koroški žigec srednje velik lovski pes črne barve z rjavimi lisami okrog oči in na prsih: istrski gonič in koroški žigec
  9.      žígolo  -a m () mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: letoviški žigolo; prim. gigolo
  10.      žíher  [hǝr] prisl. (í) nižje pog. lahko: žiher greste tja / žiher mi verjameš
  11.      žílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na žilo: žilna stena / žilni utrip / žilno obolenje / žilna rudnina ◊ anat. žilni sistem; min. žilno zlato zlato, ki se pojavlja v kremenovih žilah
  12.      žíliti  -im nedov.) obrt. vstavljati ozke okrasne vložke v les: žiliti in flodrati
  13.      žílje  -a s () več žil, žile: žilje mu je nabrekalo; modrikasto žilje na rokah // ožilje: prevelika obremenitev srca in žilja
  14.      žímničen  -čna -o () pridevnik od žimnica: žimnično blago
  15.      žír  -a m () plod bukve: v rokah je imela dva žira / bukov žir // ed. več žirov, žiri: prašiči so se napasli žira; nabirati žir
  16.      žiríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na žirijo: žirijsko odločanje / žirijska merila
  17.      žíriti  -im nedov.) 1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir: bukev ne žiri vsako leto 2. nar. pasti po gozdu, v katerem je veliko žira: tod pastirji žirijo prašiče
  18.      žiró  prid. neskl. (ọ̑) v zvezi žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo
  19.      žirondíst  -a m () zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik žironde ali pristaš njene politike: žirondisti in jakobinci
  20.      žírov  -a -o prid. () nanašajoč se na žir: žirovo olje / žirovo leto leto, v katerem bukev rodi
  21.      žítek  -tka m () zastar. življenje: njegov žitek je v nevarnosti / duševni žitek / boj za bitek in žitek
  22.      žíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na žito: žitno zrno / žitno polje / žitni pridelek / žitni čistilnik stroj za ločevanje plevelnega semena od žitnega; žitni silos / žitna kava; žitno žganje ♦ agr. žitna rja; etn. žitna skrinja skrinja, navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; teh. žitni kombajn; zool. žitni molj; žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus
  23.      žíti  žíjem nedov.) star. živeti: dokler bo žil, se ga bo spominjal; lahko bi žil še nekaj let / kmet rad žije v svojem okolju ∙ star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi
  24.      žitíšče  in žítišče -a s (í; í) redko strnišče: preorati žitišče
  25.      žítje  -a s () 1. knjiž. življenje: konec, kratkost žitja / mestno žitje; mirno žitje / žitje in bitje naroda 2. lit., v pravoslavnih deželah, zlasti v srednjem veku življenjepis svetnika, svetega človeka: brati, izdati žitje; žitje sv. Metoda / žitja srbskih vladarjev

   92.437 92.462 92.487 92.512 92.537 92.562 92.587 92.612 92.637 92.662  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA