Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (92.512-92.536)


  1.      žémper  -ja m (ẹ́) obl. debelejši športni pulover: obleči športno krilo in žemper z norveškim vzorcem ♪
  2.      ženévski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Ženevo: ženevski prebivalci; ženevske ulice / ženevska konferenca; ženevska mirovna pogajanja ♦ jur. ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; zgod. ženevska deklaracija sporazum iz novembra 1918, s katerim Kraljevina Srbija priznava Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev enakopravnost pri združitvi ter federativno državno ureditev ♪
  3.      ženíjski  -a -o prid. (ȋ) zastar. inženirski: vojak ženijske čete / ženijski častnik ♪
  4.      ženíkelj  -klja m (í) bot. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Sanicula ♪
  5.      ženílo  -a s (í) star. ženitev: kaj se ti tako mudi z ženilom ♪
  6.      žénin  -a m (ẹ́) moški ob poroki in nekaj časa pred njo: zapeti pesem ženinu in nevesti; pozdraviti ženina // star. fant, zaročenec: predstaviti domačim svojega ženina; čakati na ženina ∙ ekspr. večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil ♪
  7.      žênin  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na ženo: ženin oče / ženina potrpežljivost ♪
  8.      žéninček  -čka m (ẹ́) 1. ekspr. manjšalnica od ženin: zelo mlad ženinček 2. nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: iz zemlje so pokukali prvi ženinčki ♪
  9.      žéninov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na ženina: ženinovi starši / ženinova zdravica ♪
  10.      ženíšče  -a s (í) slabš. drobna ženska, navadno starejša: kaj pa spet hoče to prepirljivo ženišče ♪
  11.      ženítben  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ženiten: ženitbeni oglasi / ženitbeni običaji ženitovanjski, svatbeni ♪
  12.      ženíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ženitev: ženitne priprave / veselo ženitno razpoloženje / sprejela je ženitno ponudbo ponudbo za poroko / ženitni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni list; ženitna ponudba krajše obvestilo v časopisu, s katerim moški, ženska želi spoznati morebitnega zakonskega partnerja ♦ jur. ženitna pogodba pogodba o medsebojnih premoženjskih razmerjih med zakoncema, sklenjena pred poroko ♪
  13.      ženítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ženiti se: še ne misli na ženitev; biti goden za ženitev; odlašati z ženitvijo; ženitev in možitev / bližal se je dan njune ženitve poroke / sprememba barve perja pri samcih med ženitvijo ∙ ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen ♪
  14.      ženíti se  žénim se nedov. (ȋ ẹ́) 1. v zvezi z osebo moškega spola poročati se: danes se ženi njen nečak / ženiti se na kmetijo / ženili so se med seboj; opisoval je, kako se na deželi ženijo / dov., pog. kdaj se bosta pa vidva ženila poročila 2. ekspr. imeti ljubezenski odnos s kakim dekletom: ali se fant že kaj ženi; nekaj časa se je ženil pri sosedovi hčeri / hodil se je ženit v sosednjo vas vasovat; dolgo se je ženil, pa se ni oženil si iskal ženo; s stricem se je šel ženit je šel snubit / dov. moral se je ženiti tam, kjer je oče hotel si dobiti ženo 3. ekspr. družiti se zaradi parjenja: to je čas, ko se mačke, psi ženijo / ob sv. Gregorju se ptički ženijo ● ekspr. nima se na kaj ženiti nima materialne osnove za zakon, družino; ženiti se na roke v kmečkem okolju imeti za zakon, družino le sposobnost za delo; pog., ekspr. ženi se pod marelo ne da bi imel zagotovljeno bivališče; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; danes je pa oblečen, kot da bi se ženil zelo lepo, slovesno ženíti ekspr. 1. dajati, oddajati v zakon: danes ženi najmlajšega sina 2. posredovati za koga pri kakem dekletu zaradi ženitve: ni maral nikogar, da bi ga ženil; vsi so ga hoteli ženiti ♪
  15.      ženítven  -a -o prid. (ȋ) ženiten: ženitvene priprave / iti na ženitveno potovanje poročno potovanje ♪
  16.      ženomŕzec  -zca m (ȓ) knjiž. kdor ne mara žensk in njihove družbe: ne bodi tak ženomrzec ♪
  17.      žénski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je roditvena sposobnost: ženski potomci / ženski rod kake rodovine / ženski spolni organi / otroci ženskega spola / zdaj je v najlepših ženskih letih / ženske bolezni bolezni, ki so v zvezi z značilnostmi ženskega organizma, zlasti z rodili 2. nanašajoč se na ženske: zaslišal je moški in ženski glas; ženska duševnost; visoka ženska postava / ženski čevlji; ženski klobuk; ženska ročna ura / ženski oddelek v bolnišnici; ženski samostan; ženska šola / žensko dobrodelno društvo; žensko gibanje / ženska revija revija za ženska vprašanja / ženski poklic; žensko delo; žensko glasbilo / ekspr. zanima se za ženski spol, ženski svet za ženske 3. ekspr. ki se pripisuje ženskam: ženska intuicija; ženska občutljivost, opravljivost, potrpežljivost, radovednost, zvijačnost; ženska taktika; postavila mu je tipično žensko vprašanje / to darilo je preveč žensko // tak kot pri ženskah: govoriti z ženskim glasom; ženska lepota; mehke ženske poteze obraza; njena hoja je zelo ženska; bila je blaga, vedra, najbolj ženska med vsemi ● sejati na ženski dan v sredo ali soboto; gibanje za žensko emancipacijo za pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; ekspr. delu se pozna ženska roka se pozna, da ga je opravljala, pri njem sodelovala ženska; ekspr. hiši so potrebne pridne ženske roke je potrebna gospodinja; z otroki je šla vedno na žensko stran na levo stran, polovico cerkve; star. ženska vera praznoverje; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ekspr. jok je značilno žensko orožje ženske pogosto skušajo kaj doseči z jokom ◊ biol. ženska spolna celica; ženska spolna žleza; bot. ženski cvet cvet, ki ima samo pestiče; ženska rastlina rastlina z ženskimi cveti; kozm. ženski parfum parfum z izrazitim, navadno cvetličnim vonjem; lingv. ženski priimek priimek ob imenu ženskega bitja; ženski spol; beseda pevka je ženska oblika od besede pevec; ženska sklanjatev sklanjatev samostalnikov ženskega spola; lit. ženska cezura cezura za nepoudarjenim zlogom; ženska rima rima, ki obsega dva zloga; muz. ženski zbor zbor, sestavljen iz ženskih glasov žénsko prisl.: dolga pričeska deluje zelo žensko; čutiti, govoriti, vesti se po žensko; žensko sanjav pogled; sam.: na njej je bilo nekaj prvinsko ženskega; zastar. zbralo se je veliko moških, ženskih in otrok žensk ♪
  18.      žénskin  -a -o (ẹ̄) pridevnik od ženska: opazoval je ženskin obraz; pretresljiva ženskina pripoved ♪
  19.      žénskost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost ženskega: začutiti ženskost v sebi; dekliškost in ženskost / pri krojenju upoštevati ženskost postave / dekle ga je prevzelo s svojo lepoto in ženskostjo; ženskost v čustvovanju, govorjenju, ravnanju / njegova moškost in njena ženskost 2. knjiž. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem; feminizem: ukvarjati se s problemom naraščajoče ženskosti pri mladostnikih ♪
  20.      žénstven  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ženski: pozibavajoči, ženstveni koraki; pričeska jo je naredila še bolj ženstveno / zdela se mu je groba, prav nič ženstvena nežna žénstveno prisl.: kljub velikosti deluje ženstveno ♪
  21.      žénstvenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. ženskost: prevzela ga je njena prvinska ženstvenost / mehka ženstvenost v vedenju ♪
  22.      žénstvo  -a stil. ženstvò -à s (ẹ̑; ȍ ȁ) ekspr. več žensk, ženske: ženstvo je poskrbelo za odlično pogostitev; vse ženstvo ga je zavzeto poslušalo ♪
  23.      žénstvo  -a in ženstvò -à s (ẹ̄; ȍ ȁ) star. ženskost: v dekletu se je prebujalo ženstvo ♪
  24.      ženščè  -éta tudi žénšče -ta s (ȅ ẹ́; ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: ženšče je omagalo pod bremenom; šibko ženšče // ženska sploh: jezikavo ženšče ♪
  25.      žénšén  tudi žén-šén -a m (ẹ̑-ẹ̑) bot. rastlina z drobnimi rdečimi cveti in razvejenim korenom, ki raste zlasti na Kitajskem, Panax pseudoginseng: uporaba korena ženšena v zdravilstvu in kozmetiki ♪

   92.387 92.412 92.437 92.462 92.487 92.512 92.537 92.562 92.587 92.612  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA