Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (92.287-92.311)
- zoper... ali zóper... [pǝr] predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: zoperkatoliški, zopermeščanski b) nasprotja, nasprotovanja: zopernaraven, zoperživljenjski ♪
- zóperčlovéški -a -o [pǝr] prid. (ọ̑-ẹ́) knjiž. protičloveški: zoperčloveško delovanje ♪
- zópet prisl. (ọ̑) 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: zopet so tukaj; po dolgem času je zopet obiskal domači kraj; kdaj se boste zopet oglasili; zopet nas je prehitel / začeti zopet vse od začetka // ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: zopet hodi po travi; le kdo zopet trka / že zopet davki 2. ekspr., v zvezi zopet in zopet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: to vprašanje se zopet in zopet pojavlja; zopet in zopet bi jih poslušala; zopet in zopet so se tožili / svetovali so mu, naj odstopi. On pa zopet in zopet, da ne 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: brala je in zopet brala / opozarjamo in zopet opozarjamo, da tako ne bo šlo več // izraža veliko količino, visoko stopnjo: že leto in zopet leto je minilo; ne razločimo drugega kakor luči pa zopet luči
4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili za odločno dejanje, drugi pa zopet niso hoteli tvegati; radi so ga imeli, ker je bil veselega značaja, kar zopet oni niso bili / pridelek ni velik, pa zopet ne majhen / v vezniški rabi nekateri uživajo v petju, zopet drugi v plesu 5. ekspr., okrepljen poudarja zanikano trditev, ugotovitev: samo poučnih knjig pa zopet ne moremo brati; tako hudo pa zopet ni; tako brez težav, kot mislite, pa zopet nismo / ne boste nagajali, ne in zopet ne ♪
- zópeten -tna -o prid. (ọ̑) ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; ponoven: bojijo se, da bo prišlo do zopetnega spopada; zopetni sprejem v zavod; zopetne obremenitve so mu škodovale ♪
- zóprn -a -o prid., zóprnejši (ọ̑) 1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek // ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada 2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan; zoprna zadeva; zoprno delo // ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek; znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil
je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven / ima nekaj zoprnih lastnosti zóprno prislov od zoprn: zoprno govoriti; zoprno se vesti // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža močno neugodje, nezadovoljstvo: zoprno mu je bilo lupiti krompir; zoprno mi je bilo, ko smo se srečali ♪
- zóprnež -a m (ọ̑) ekspr. zoprn človek: ta zoprnež ni nikoli zadovoljen / kot psovka izgini, zoprnež ♪
- zóprnik -a m (ọ̑) knjiž. 1. zoprn človek: ta zoprnik pride, kadar ga najmanj pričakuješ; izogibati se zoprnikom 2. nasprotnik: nekdanji zoprnik je postal njegov najboljši prijatelj; premagati zoprnike ♪
- zóprništvo -a s (ọ̑) knjiž., redko nasprotovanje: s svojimi izjavami izzvati zoprništvo / zoprništvo med vladarskimi hišami nerazumevanje, sovraštvo ♪
- zóprnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost zoprnega: zoprnost mraza; vzbujati občutek zoprnosti / zoprnost glasu / zoprnost vsiljivega človeka // kar je zoprno: biti kos vsem zoprnostim; doživeti veliko zoprnosti ● knjiž. med ljudmi ni bilo nobenih zoprnosti nasprotij; knjiž. do fanta je čutila neko zoprnost odpor ♪
- zòr zôra tudi zór -a m (ȍ ó; ọ̑) knjiž. 1. zora, svit: zunaj je že vstajal zor; jutranji zor / pri označevanju časovnosti ob prvem zoru je šel na polje ∙ zastar. na zoru je počil strel na vzhodu 2. zarja: nad goro žari zor / tudi zanje je zasvetil zor rešitve ♪
- zóren 1 -rna -o prid., zórnejši (ọ̄) 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja // star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost ♦ rel. zorna maša prva maša na božič 2. star. mladostno svež in lep: zorni mladenič / dekličin zorni obraz // svetel, jasen, čist: zorni dnevi mladosti; zorna modrina / zorna bodočnost zórno prisl.: lica se ji zorno bleščijo ♪
- zóren 2 -rna -o prid. (ọ̄) publ., v zvezi zorni kot izhodišče, osnova za presojanje česa: dogodek smo obravnavali z različnih zornih kotov; pod tem zornim kotom ◊ fiz. zorni kot kot, v katerem se vidi telo s prostim očesom; (normalna) zorna razdalja razdalja, iz katere se vidi predmet z najmanjšim naporom; zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava ♪
- zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja ♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata ♪
- zoréti -ím nedov., zôrel in zorèl in zorél (ẹ́ í) 1. z rastjo, razvojem prihajati do zrelosti: pšenica zori; grozdje je začelo zoreti / cvet zori v sad; pren. v glavi mu zori nov načrt; ta sklep je vedno bolj zorel v nas // dosegati potrebno, ustrezno kakovost: pustiti sir, da zori / gnoj zori v kupu; pren. dobra misel počasi zori ∙ tvor zori gnoj v njem se zbira in mehča ♦ čeb. med zori 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: fantje so zoreli v može; duševno, spolno zoreti / človek z leti zori; igralka je zorela v umetnico / knjiž.: pobude za upor kmetov so zorele celo stoletje; poletni večer počasi zori v noč prehaja; zunaj je zorel avgust bil, se bližal koncu zorèč -éča -e: zoreče sadje, žito ♪
- zorílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zorenje: vlaženje zorilnih prostorov za sir / zorilni negovalni postopki ♪
- zorílnik -a m (ȋ) agr. velika posoda iz nerjavnega jekla za zorenje smetane: pretočiti smetano v zorilnike ♪
- zoríšče -a s (í) knjiž. izhodišče, osnova za presojanje česa: obravnavati kaj z drugega, širšega zorišča ♪
- zorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zoreti ali zoriti: pomen toplote za rast in zoritev; zoritev plodov / spremembe vina pri zoritvi / čas zoritve v mladeniče in može ♪
- zoríti -ím nedov. (ȋ í) delati, povzročati, da postane kaj zrelo: sonce zori češnje; topli dnevi zorijo sadje in ajdo / ekspr. robida je zorila svoje črne jagode // delati, povzročati, da kaj doseže potrebno, ustrezno kakovost: zoriti smetano; vino sam zori in ustekleničuje; pren. življenje ga zori; tri leta je zoril svojo idejo zorjèn -êna -o: pravilno zorjen sir ♪
- zoríti -ím tudi zóriti -im nedov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. ožarjati, osvetljevati: dimnike je že zorila rdeča svetloba zoríti se, tudi zóriti se 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: se že zori; vstali smo, ko se je zorilo 2. biti osvetljen, ožarjen: ob sončnem zahodu se zorijo vzhodne in južne gore ♪
- zorítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zoritev: zoritveni proces; zoritvena doba / zoritvena temperatura ♪
- zórnice -nic in zorníce -níc ž mn. (ọ̑; í ȋ) v krščanskem okolju zgodnje jutranje maše v adventu: hoditi k zornicam ♪
- zórnost -i ž (ọ́) star. mladostna svežina in lepota: njena zornost jih je prevzela ♪
- zós -a m (ọ̑) 1. nižje pog. omaka: paradižnikov, vinski zos 2. nizko neprijeten, zapleten položaj: potegniti koga iz zosa; zaiti v velik zos ♪
- zòv zôva in zóv -a m (ȍ ó; ọ̑) star. klic, poziv: na moj zov se je takoj oglasil ♪
92.162 92.187 92.212 92.237 92.262 92.287 92.312 92.337 92.362 92.387