Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (91.562-91.586)


  1.      vzgójnik  -a m (ọ̑) zastar. vzgojitelj: vzgojnik veliko generacij učencev ♪
  2.      vzgójniški  -a -o prid. (ọ̑) star. vzgojiteljski: opravljati vzgojniško delo ♪
  3.      vzgójnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost vzgojnega: poučnost in vzgojnost mohorske povesti / poudariti vzgojnost pri pouku ♪
  4.      vzgójstven  -a -o prid. (ọ̑) star. vzgojen: vzgojstvene naloge ♪
  5.      vzgójstvo  -a s (ọ̑) star. vzgoja: napredek slovenskega šolstva in vzgojstva ♪
  6.      vzgòn  vzgôna m (ȍ ó) 1. sila, ki deluje na telo v tekočini ali plinu v smeri navzgor: zaradi vzgona je telo v vodi lažje; delovanje vzgona / vzgon letalskega krila 2. knjiž. teženje dvigniti se na višjo stopnjo: izgorevati v ustvarjalnem vzgonu; človek brez vzgona / vzgon k sreči, svobodi / vzgon srca ♪
  7.      vzgónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzgon: vzgonska sila / vzgonsko ogrevanje, prezračevanje ogrevanje, prezračevanje na osnovi dviganja toplejšega zraka ♦ aer., fiz. vzgonski količnik letalskega krila; navt. vzgonski tanki doka tanki, s katerimi se uravnava višina doka ♪
  8.      vzgoréti  -ím dov., vzgôrel (ẹ́ í) knjiž. zagoreti: na hribu je vzgorela grmada / ob srečanju z njo mu oči vzgorijo / jeza mu vzgori v očeh ♪
  9.      vzgórnjik  tudi vzgórnik -a m (ọ̑) meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor: jakost vzgornjika ♪
  10.      vzhíčen  -a -o prid. (ȋ) knjiž. prevzet, navdušen: biti vzhičen od lepote narave, nad uspehom koga / vzhičen glas, vzklik vzhíčeno prisl.: vzhičeno govoriti ♪
  11.      vzhíčenje  -a s (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenje: vzhičenje ob uspehu / videti vzhičenje na obrazu koga / govoriti z vzhičenjem ♪
  12.      vzhíčenost  -i ž (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenost: vzhičenost mine, prevzame koga; vzhičenost nad lepoto pokrajine / ljubezenska vzhičenost / govoriti z vzhičenostjo ♪
  13.      vzhít  -a m (ȋ) zastar. prevzetost, navdušenje: zadrhteti od vzhita / videti vzhit v očeh koga ♪
  14.      vzhitéti  -ím dov., vzhítel (ẹ́ í) knjiž. pohiteti: vzhiteti k materi ♪
  15.      vzhòd  vzhóda m (ȍ ọ̄) 1. glagolnik od vziti: opazovati vzhod lune; sončni vzhod / izračunati sončni vzhod čas, ko sonce vzide // stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni vzhod 2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce vzide ob enakonočju: pokazati vzhod; veter piha od vzhoda; usmeriti ladjo proti vzhodu; letalo leti na vzhod / železnica teče v smeri vzhod-zahod / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda // vzhodna stran neba ali zemlje: nebo na vzhodu se jasni; na vzhodu omejuje deželo visoko gorovje 3. publ. vzhodni del kake geografske ali politične celote: na vzhodu države je ravnina / ta rastlina izvira z Vzhoda s področja vzhodno od Sredozemskega morja; pravoslavni, slovanski vzhod / ekspr. vzhod se upira prebivalci vzhodnega dela / pogajanja med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike ● ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani; Bližnji vzhod področje, države ob vzhodni obali Sredozemskega morja in blizu nje; Daljni vzhod področje, države ob vzhodni obali Azije in blizu nje; Srednji vzhod področje, države med Bližnjim vzhodom in Pakistanom; države starega Vzhoda države od Egipta do Kitajske, Japonske v obdobju sužnjelastniške družbene ureditve ♪
  16.      vzhóden  -dna -o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod: a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu / vzhodni veter b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški / vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republika ● publ. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj področje Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji ◊ astr. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigradu vzhódno prisl.: vzhodno od reke je ravnina; deset kilometrov vzhodneje ♪
  17.      vzhodíšče  -a s (í) astr. točka na obzornici, kjer Sonce vzide ob enakonočju: vzhodišče in zahodišče ♪
  18.      vzhódnik  -a m (ọ̑) 1. vzhodni veter: piha vzhodnik; hladen vzhodnik 2. zastar. vzhodnjak: oblačila vzhodnikov ♪
  19.      vzhódno...  prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na vzhoden: vzhodnoalpski, vzhodnoazijski, vzhodnoevropski, vzhodnokrščanski ♪
  20.      vzhódnoevrópski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na vzhodni del Evrope: vzhodnoevropske države / Vzhodnoevropsko nižavje ♦ geogr. vzhodnoevropski čas krajevni čas 30. poldnevnika vzhodne zemljepisne dolžine ♪
  21.      vzhódnonémški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na vzhodno Nemčijo: vzhodnonemška narečja / publ. vzhodnonemška vlada do 1990 vlada Nemške demokratične republike ♪
  22.      vzhódnorímski  -a -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na vzhodni del leta 395 razdeljenega rimskega cesarstva s prestolnico v Carigradu: vzhodnorimsko prebivalstvo / vzhodnorimsko cesarstvo ♪
  23.      vzhódnosírski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) rel., v zvezi vzhodnosirski obred obred vzhodne katoliške cerkve v nekdanji vzhodni Siriji ♪
  24.      vzhódnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na vzhodni del Slovenije: vzhodnoslovenski kraji / vzhodnoslovenski tip hiše ♪
  25.      vzídek  -dka m (ȋ) knjiž., redko vdolbina v steni; niša: vzidek s tekočo vodo ♪

   91.437 91.462 91.487 91.512 91.537 91.562 91.587 91.612 91.637 91.662  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA