Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (91.437-91.461)


  1.      vsrkljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da vsrkati: vsrkljiva snov ♪
  2.      vsŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) s srkom spraviti vase: vsrkniti požirek soka; hlastno je vsrknil žganje / ekspr. vsrkniti zrak vdihniti ♪
  3.      vstòp  vstópa m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop v društvo, nogometno reprezentanco / otrokov vstop v šolo; izpit je pogoj za vstop v višji letnik / dirigent je pevcu dal znak za vstop; vstopi glasbil / vstop mladih v književnost / vstop v novo desetletje / publ. hitri vstop gasilcev v akcijo je preprečil škodo // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: imeti vstop v vse lokale; odkar so se sprli, nima vstopa v njihovo hišo; otroci imajo prost vstop otrokom ni treba plačati vstopnine 2. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: najti vstop v sotesko / vstop je pri sprednjih vratih ◊ alp. vstop v steno mesto, kjer se začne plezalni vzpon; navt. ladje čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče ♪
  4.      vstópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vstop: vstopna postaja / vstopna vrata / vstopna izjava; dobiti vstopno listino ◊ alp. vstopni kamin, previs; rel. vstopni spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše ♪
  5.      vstopíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer kaj prihaja v kaj, v notranjost česa: vstopišče bolezenskih klic ♪
  6.      vstopíti  in vstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo; vstopil je na glavni postaji; vstopiti pri sprednjih vratih // stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro, nepričakovano, oblastno vstopiti; drug za drugim so vstopili v jamo / publ. v naš zračni prostor je vstopilo tuje letalo 2. priti v kaj, v notranjost česa: mesto, kjer vstopijo v organ žile, živci / krogla je vstopila na sencih 3. postati član kake organizacije, društva: vstopiti v društvo, stranko / vstopiti v samostan postati redovnik, redovnica / vstopiti v gimnazijo začeti se šolati na gimnaziji; na univerzo je vstopil z dvajsetimi leti / vstopiti v službo zaposliti se 4. začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: pevec je vstopil na dirigentov znak; na sredi skladbe vstopijo trobente 5. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je vstopil s prvo generacijo povojnih pesnikov; vstopiti v svet politike 6. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: vstopiti v novo leto / vstopiti v obdobje industrijske revolucije / vstopiti v novo življenje // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: s tem dnem so vstopili v vojno / vstopiti v boj začeti se bojevati ● ekspr. tedaj je v njegovo življenje vstopila ona jo je spoznal in je začela vplivati na njegovo življenje ◊ alp. vstopiti v steno začeti plezalni vzpon vstopívši zastar.: vstopivši v sobo, je pozdravil; vstopivša potnica ♪
  7.      vstópnik  -a m (ọ̑) teh. cevasta priprava za dovajanje zraka zlasti letalskemu motorju ♪
  8.      vstrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi vstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: vstrelna in izstrelna rana ♪
  9.      vsúti  vsújem dov., vsúl in vsùl (ú ȗ) spraviti kaj sipkega, drobnega v kaj: vsuti pšenico v grot; vsuti zdrob v mleko vsúti se 1. usipajoč se pasti, prodreti v kaj: v čevlje se mu je vsula zemlja / ekspr. v prostor se je vsula svetloba 2. ekspr. (hitro) množično priti: v krčmo so se vsuli ljudje ♪
  10.      vš  [v] medm., klic manjši živali beži, pojdi: vš, ti neumna kokoš; vš, vš, vš, je podil vrabce ♪
  11.      všc  [vc] medm. 1. klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi: presneta mačka, všc 2. posnema glas pri udarcu, zamahu: všc, je zamahnil s sabljo 3. izraža hiter odhod, premik: prihrumel je mimo na motorju in všc, že ga ni bilo več ♪
  12.      všéč  -i ž (ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi po všeči izraža, da kaj ustreza okusu, željam, zahtevam koga: rad dela po svoji všeči; našel je dekle po svoji všeči; vse je uredila po svoji všeči po svojem okusu / storite tako, da bo po vaši všeči da bo vam prav ♪
  13.      všéč  prisl. (ẹ̑) v povedni rabi, z dajalnikom izraža, da kaj ustreza okusu, željam, zahtevam koga: darilo jim je všeč; všeč ji je njegov glas; moderne slike mu niso všeč / dekle je fantu všeč; drug drugemu sta všeč; že dolgo sta si všeč / brezoseb. kako vam je všeč pri nas // izraža odobravanje česa, strinjanje s čim: njegova odkritost mi je všeč; ni mi všeč, kar je rekel; všeč mu je, da so otroci samostojni; ni mu všeč, da mladina pohajkuje // ekspr., z nikalnico izraža, da kaj vzbuja skrb zaradi mogočega slabega izida: zdravniku ranjenčeva rana ni všeč; nenadna tišina mu ni bila všeč ♪
  14.      všéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je všeč, ugaja (komu): bralcu všečna knjiga / skrbeti za všečen videz lep, prijeten; bila je prav všečna ženska privlačna, lepa; všečna lastnost, misel zelo sprejemljiva všéčno prisl.: všečno odgovoriti na vprašanje; všečno oblečen ♪
  15.      všéčnost  -i ž (ẹ́) knjiž. 1. privlačnost, lepota: zavedala se je svoje všečnosti; čustvena navezanost ne raste le iz telesne všečnosti // prijetna stvar: ljudje si pripovedujejo všečnosti; všečnosti in nevšečnosti na potovanju 2. zadovoljstvo, občutek prijetnosti: vzbujala je všečnost / gledati, poslušati kaj z všečnostjo ● knjiž. barva hiš je odvisna od všečnosti prebivalcev okusa ♪
  16.      všítek  -tka m (ȋ) klinasto zašita guba, ki omogoča prileganje oblačila telesu: narediti, označiti všitek; dolg, poševen všitek; globina všitka / prsni, ramenski všitek; všitek v pasu ♪
  17.      všíti  všíjem dov., všìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino: všiti rokav; ročno všiti zadrgo / všiti rože v blazine ♦ obrt. všiti kozico 2. s šivanjem narediti, da kaj pride v kaj, zlasti z namenom, da se skrije: všiti denar v rob obleke 3. s šivanjem zožiti: obleka je preširoka, treba jo bo všiti všít -a -o: všiti žepi; všita podloga ♦ obrt. všiti rokav vstavljen v rokavni izrez ♪
  18.      všítje  -a s (ȋ) glagolnik od všiti: všitje rokavov; ročno, strojno všitje ♪
  19.      všív  -a m (ȋ) redko všitek: narediti nekaj dodatnih všivov ♪
  20.      všívek  -vka m (ȋ) všitek: izrezati, zašiti všivke ♪
  21.      vštéti  vštéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) upoštevati pri ugotavljanju števila česa: v število potnikov všteti tudi vodiča / čas dela na kmetiji so mu všteli v delovno dobo / všteti stroške v ceno izdelka vračunati; všteti honorarni zaslužek v davčno osnovo vključiti / všteti koga med svoje prijatelje uvrstiti vštévši: vlada ima dvanajst članov, vštevši predsednika vštét -a -o: v tem številu on ni vštet; stroški so všteti v ceni ♪
  22.      vštétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od všteti: vštetje vseh dolgov v končni znesek ♪
  23.      vštéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki se všteje: čas študija ni všteven v delovno dobo ♪
  24.      vštríc  prisl. (ȋ) izraža položaj na desni ali levi v neposredni bližini: iti, korakati, stopati vštric s kom; po dva in trije so jezdili vštric // ekspr. skupaj, skupno: vštric sta si krčila pot v svet; šli so vštric za visokimi cilji ● ekspr. iti, stopati vštric s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. s teboj še zmeraj stopam vštric ne zaostajam za teboj ♪
  25.      vštric  predl., z rodilnikom za izražanje položaja na desni ali levi v neposredni bližini: hodila je vštric očeta; hiša stoji vštric cerkve ● ekspr. on stoji vštric najvplivnejših mož ne zaostaja za njimi ♪

   91.312 91.337 91.362 91.387 91.412 91.437 91.462 91.487 91.512 91.537  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA