Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (91.387-91.411) 
- vseskózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko popoln, neomejen: vseskozna odvisnost družbenih pojavov od ekonomskih dejavnikov ♪
- vsèskózi tudi vsèskóz prisl. (ȅ-ọ̑) 1. nenehno, ves čas: vseskozi se je bala nesreče; vseskozi moramo hiteti; domači so ga vseskozi prosili, naj se vrne; vseskozi je upal, da jim bo uspelo 2. ekspr. popolnoma, v celoti: bil je vseskozi predan borec za mir; to so bili spretni, vendar ne vseskozi prepričljivi poskusi // izraža visoko stopnjo, mero: on je vseskozi natančen, pošten; položaj je vseskozi napet, nevaren ♪
- vsèslovénski -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na vse Slovence ali vso Slovenijo: vseslovenski politični program; vseslovensko književno društvo; vseslovensko gibanje; vseslovensko središče ♪
- vsèsméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nanašajoč se na vse smeri: vsesmerna osvetlitev prostora / vsesmeren otrokov razvoj vsestranski ♦ teh. vsesmerni mikrofon mikrofon, katerega občutljivost ni odvisna od smeri zvoka ♪
- vsèsokôlski -a -o prid. (ȅ-ó) nanašajoč se na vse sokolske organizacije: vsesokolski zlet v Pragi ♪
- vsesplôšen -šna -o prid. (ó) ekspr. splošen: zaupati v vsesplošen napredek; vsesplošen družbeni razvoj; vsesplošna gospodarska kriza; slabe letine so povzročile vsesplošno lakoto / nastal je vsesplošen pretep; izzvati vsesplošno ogorčenje; užival je vsesplošno spoštovanje ● knjiž. vsesplošen talent vsestranski vsesplôšno prisl.: vsesplošno priljubljene knjige ♪
- vsesplôšnost -i ž (ó) ekspr. splošnost: vsesplošnost odločanja; vsesplošnost nekaterih pojavov ♪
- vsesvéten in vsesvêten -tna -o prid. (ẹ̑; é) nanašajoč se na vse svete: vsesvetne rože na grobovih / vsesvetno razpoloženje ♪
- vsesvétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vse svete: vsesvetsko cvetje / zunaj je bilo mrzlo vsesvetsko vreme ♪
- vsešír -a m (ȋ) knjiž., redko prostranstvo, širjava: stal je na hribu in opazoval vsešir pod seboj ♪
- vseučilíšče -a s (í) knjiž. univerza: ustanoviti vseučilišče; iti na vseučilišče; profesor na vseučilišču ♪
- vseučilíščen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. univerziteten: vseučiliščno poslopje / prijatelja sta še iz vseučiliščnih let / vseučiliščni profesor ♪
- vseučilíščnik -a m (ȋ) knjiž. študent, visokošolec: družabno življenje vseučiliščnikov; dom za vseučiliščnike ♪
- vseučilíški -a -o prid. (ȋ) knjiž. univerziteten: obujati spomine na vseučiliška leta / mesto je znano vseučiliško središče / končati vseučiliški študij / vseučiliški profesor ♪
- vseúm -a m (ȗ) knjiž., redko vseobsegajoč um: narava je izraz vseuma ♪
- vsèuničujóč tudi vsèuničujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki vse uničuje: vseuničujoč mraz, ogenj; obsoditi vseuničujočo vojno ♪
- vsèusmíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. ki se vseh usmili: vseusmiljen dobrotnik ♪
- vsevdílj prisl. (ȋ) knjiž. nenehno, ves čas: vsevdilj je čutila bolečino / vsevdilj naraščata vloga in pomen elektronike čedalje bolj; hiše in luči ob progi so bile vsevdilj gostejše čedalje ♪
- vsevéčen -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti ♪
- vsevéd -a m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov ♪
- vsevédec -dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec ♪
- vsevéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. ki vse ve: vsevedni ljudje; biti vseveden; delati se vsevednega / vsevedni nauk ♦ rel. vsevedni Bog vsevédno prisl.: vsevedno odgovarjati na vprašanja ♪
- vsevédež -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: imeti sloves vsevedeža ♪
- vsevédnež -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: samozavesten vsevednež ♪
- vsevédnost -i ž (ẹ́) lastnost vsevednega človeka: otroci verjamejo v vsevednost staršev; avtorjeva vsevednost; namišljena vsevednost ♦ rel. božja vsevednost ♪
91.262 91.287 91.312 91.337 91.362 91.387 91.412 91.437 91.462 91.487 
