Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (91.362-91.386) 
- vsènémštvo -a s (ȅ-ẹ̑) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: ideje vsenemštva ♪
- vsènôčen -čna -o prid. (ȅ-ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje ♪
- vsèóbčen -čna -o prid. (ȅ-ọ̄) star. splošen, vsesplošen: doživeti vseobčno pohvalo / vseobčna morala ♪
- vsèóbči -a -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. splošen, vsesplošen: skrbeti za vseobčo blaginjo; doseči vseobče priznanje / vseobči nered / vseobče premoženje skupno ♪
- vsèóbčnost -i ž (ȅ-ọ̄) knjiž. 1. splošnost, vsesplošnost: vseobčnost blaginje 2. skupnost, občestvo: biti član kake vseobčnosti ♪
- vsèobséžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki obsega, zajema vse: vseobsežen pogled na mesto; vseobsežen program dela popoln; zgradili so novo, vseobsežno mesto z vsemi potrebnimi zgradbami, napravami / vseobsežna izobraženost vsestranska; vseobsežna knjiga o polarni odpravi izčrpna; razviti vseobsežno kulturo univerzalno ♪
- vsèobséžnost -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost vseobsežnega: vseobsežnost vprašanja o življenjskem smislu / vseobsežnost duha / pripisovati ugotovitvam vseobsežnost splošno veljavnost ♪
- vsèobvézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. obvezen za vse: vseobvezen red ♪
- vsèodrešujóč tudi vsèodrešujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. 1. ki dela, povzroča, da postane kdo deležen popolnega notranjega miru, sprostitve: vseodrešujoča ljubezen; vseodrešujoča vrnitev k zemlji 2. ki vse reši, razreši: vseodrešujoč nauk; vseodrešujoča formula ♪
- vsèokóli prisl. (ȅ-ọ̑) povsod okoli: vseokoli so v travi ležale razbitine / ekspr. vseokoli je vladala tišina ♪
- vsèokróg prisl. (ȅ-ọ̑) povsod okrog: vseokrog je rastlo drevje / ekspr. vseokrog je bila sama črna tema / njive so bile vseokrog obdane z ograjami z vseh strani; ekspr. vseokrog seje zmedo povsod ♪
- vsèpočéz prisl. (ȅ-ẹ̑) knjiž. vsekrižem: podrto drevje je ležalo vsepočez ● ekspr. govoriti vsepočez nejasno, zmedeno; ekspr. streljati divjad vsepočez brez izbire, omejitve ♪
- vsèpovprék prisl. (ȅ-ẹ̑) ekspr. brez izbire, omejitve: kritizirati vsepovprek; piti vsepovprek ♪
- vsèpovsód prisl. (ȅ-ọ̑) ekspr. povsod: vsepovsod še leži sneg; take ljudi najdemo vsepovsod / vsepovsod ga lahko srečate na mnogih, različnih krajih; njegove slike visijo vsepovsod; prišli so od vsepovsod / nasprotja nastajajo vsepovsod na mnogih, različnih področjih; uspel je vsepovsod ♪
- vsèpovsódi prisl. (ȅ-ọ̑) star. povsod: vsepovsodi so gomazele mravlje; vsepovsodi po svetu / nevarnost grozi od vsepovsodi ♪
- vsèpovsódnji -a -e prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. ki je, se nahaja povsod, vsepovsod: ta plin je vsepovsodnji; organizirati vsepovsodnje gibanje ♪
- vsèpredíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. ki vse predre: vsepredirna ost / vseprediren vonj zelo močen, oster ♪
- vsèprék prisl. (ȅ-ẹ̑) redko vsevprek: vseprek so ležali po tleh / vseprek govoriti ♪
- vsèpričujóč tudi vsèpričujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki je, se nahaja povsod: vsepričujoč sovražnik; srečal ga je povsod, kot da je vsepričujoč; vsepričujoča voda / vsepričujoč vpliv radia in televizije povsod opazen ♪
- vsèpričujóčnost -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsepričujočnost turistov / vsepričujočnost nezaupljivosti ♦ rel. božja vsepričujočnost ♪
- vsèprisôten -tna -o prid. (ȅ-ó) knjiž. ki je, se nahaja povsod: vseprisotni vojaki / vseprisoten mir; vseprisotno življenje ∙ knjiž. vseprisotna policija ki vse nadzira ♪
- vsèprisôtnost -i ž (ȅ-ó) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vseprisotnost vojakov / vseprisotnost smrti ♪
- vsèprodíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. zelo prodoren: vseprodiren žarek / vseprodiren znanstvenik ♪
- vseród prisl. (ọ̑) nar. zahodno povsod: vserod razširjen plevel / od vserod je bilo slišati streljanje ♪
- vsèrúski -a -o prid. (ȅ-ȗ) nanašajoč se na vse Ruse ali vso Rusijo: vseruski kongres; vserusko središče ♪
91.237 91.262 91.287 91.312 91.337 91.362 91.387 91.412 91.437 91.462 
