Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (91.112-91.136) 
- vprék predl. (ẹ̑) zastar., z dajalnikom kljub: priti vprek prepovedi ♪
- vprêsti vprêdem in vprésti vprédem dov., stil. vprèl vprêla in vpréla (é; ẹ́) s predenjem narediti, da pride kaj v kaj: vpresti v nit barvna vlakna / vpresti tanjša vlakna med debelejša ∙ ekspr. vpresti v predavanje zanimive podatke vključiti ♪
- vpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vprego: vprežni konj; vprežna živina / vprežna veriga; vprežna vrv zaprežnica / vprežni plug, voz; vprežna kosilnica ♪
- vpréženec -nca m (ẹ̑) redko vprežena žival: vpreženca sta hrzala, mukala ♪
- vpréženje -a s (ẹ̑) glagolnik od vpreči: vpreženje živali v voz ♪
- vpréženost -i ž (ẹ̑) stanje vpreženega: vpreženost je žival motila / ekspr. vpreženost v delo ♪
- vpríčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko sedanji: vprične razmere so težke ♪
- vpríčo prisl. (í) izraža navzočnost, prisotnost: vpričo sem bil, ko se je to zgodilo; vpričo ga je ozmerjala; govori z njim in se mu vpričo zlaže ● star. rana se mu je skoraj kar vpričo celila zelo hitro ♪
- vpríčo in vpričo predl. (í) z rodilnikom 1. za izražanje navzočnosti, prisotnosti: vpričo drugih so lepo ravnali z njo; vpričo otrok ne bi smeli tako govoriti; ošteti, udariti koga vpričo vseh 2. publ. zaradi: vpričo nastalega položaja je bilo treba nekaj ukreniti ♪
- vpŕvič prisl. (ȓ) prvič: vprvič je občutil grozo, drugič je bilo že lažje / tedaj je vprvič odšla z doma / dvakrat sem mu moral pisati. Vprvič ni hotel verjeti ♪
- vpŕvo in v pŕvo prisl. (ȓ) prvič: ker mu je vprvo spodletelo, se je drugič bolje pripravil / danes sem vprvo tu; takrat ga je vprvo videla ♪
- vpúst -a m (ȗ) glagolnik od vpustiti: vpust pare v parni stroj ♪
- vpustíti -ím dov., vpústil (ȋ í) strojn. narediti, da kaj pride v kaj: vpustiti paro v parno turbino ♪
- vrbíčevje -a s (ȋ) vrbovo grmovje, drevje: gosto vrbičevje ob potoku; jelševje in vrbičevje / pletenje iz vrbičevja vrbovega šibja ♪
- vrbíčje -a s (ȋ) vrbovo grmovje, drevje: ob reki je rastlo vrbičje ♪
- vŕbin -a -o (ȓ) pridevnik od vrba: vrbina korenina ♪
- vrbínje -a s (ȋ) vrbovo grmovje, drevje: ob potoku raste mlado vrbinje / narezati vrbinja vrbovega šibja ♪
- vŕbje -a s (r̄) vrbovo grmovje, drevje: ob bregu raste mlado vrbje; jelševje in vrbje / privezati z vrbjem z vrbovim šibjem ♪
- vŕbji -a -e prid. (ȓ) redko vrbov: vrbje grmovje ♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita; vrbja sinica gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna, Parus palustris ♪
- vrbogójstvo -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrb: razviti vrbogojstvo ♪
- vŕbov -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na vrbo: vrbova šiba / vrbov les / vrbov nasad; vrbovo grmovje / vrbove mačice / vrbova piščal ♦ agr. vrbov škrlup; zool. vrbov kapar ♪
- vŕbovec -vca m (ŕ) bot. rastlina z nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in navadno rožnatimi cveti, Epilobium: ob potoku raste vrbovec / gorski vrbovec ♪
- vŕbovje -a s (ŕ) vrbovo grmovje, drevje: gosto vrbovje ob reki; topolovje in vrbovje / pleteni izdelki iz vrbovja iz vrbovega šibja ♪
- vrbovolísten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. po obliki podoben vrbovim listom: vrbovolistni okraski ◊ arheol. vrbovolistna konica; bot. vrbovolistni oman rastlina s štrlečimi listi, ki imajo srčasto dno, in rumenimi cveti v koških, Inula salicina ♪
- vŕč -a m (ȓ) 1. trebušasta posoda z ročajem, navadno ožjim grlom in dulcem, zlasti za nalivanje: napolniti vrč z vodo; glinast, lončen, steklen vrč / vrč za vino ∙ knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči // vsebina vrča: izpiti vrč vina 2. večji kozarec z ročajem: piti iz vrča // vsebina takega kozarca: naročiti vrč piva / izpiti vrč do dna ♪
90.987 91.012 91.037 91.062 91.087 91.112 91.137 91.162 91.187 91.212 
