Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (91.062-91.086) 
- voznínski -a -o (ȋ) pridevnik od voznina: vozninski dodatek ♪
- vozníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na voznike: vozniške navade; vozniška spretnost / vozniški sedež; vozniška kabina / opraviti vozniški izpit; vozniško dovoljenje ♪
- vozníštvo -a s (ȋ) nekdaj dejavnost voznikov (s konjsko vprego): železnica je izpodrinila vozništvo ♪
- voznoréden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vozni red: vlak ima voznoredni postanek ♦ žel. voznoredni vlak vlak, ki vozi po voznem redu najmanj petkrat na teden ♪
- vôznost -i ž (ó) lastnost, značilnost voznega: skrbeti za voznost cest ♪
- vozóven -vna -o (ọ̄) pridevnik od voz: vozovna vzmet ♪
- vozóvje -a s (ọ̑) več vozov, vozovi: prodal je vso zemljo in vozovje ♪
- vóž -í ž, daj., mest. ed. vóži (ọ̑) nar. severovzhodno vrv: napeti, odvezati vož ♪
- vóže -a s (ọ́) nar. vzhodnoštajersko vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: dobro zategniti vože okrog žrdi ♪
- vóženje -a s (ọ́) glagolnik od voziti: voženje avtomobila; voženje po desni strani ceste vožnja / voženje gnoja ♪
- vožínec -nca m (ȋ) nar. vzhodnoštajersko vrv: odvozlati vožinec ♪
- vóžje -a s (ọ̄) nar. severovzhodno vrvje: odvezati vožje ♪
- vpêči vpêčem dov., tudi vpekó; vpêci vpecíte; vpékel vpêkla (é) s pečenjem narediti, da kaj postane sestavni del česa: vpeči v kolač narezane orehe ♪
- vpériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., navadno v zvezi vperiti v glavo z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo sprejme kako mnenje, se za kaj odloči: kdo ti je vperil poroko v glavo; vperil mu je v glavo, da mora biti boljši od drugih ♪
- vpéti vpnèm dov., vpél; nam. vpét in vpèt (ẹ́ ȅ) narediti, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju: vpeti platno v okvir; vpeti sveder v držalo; vpeti v zid vpét -a -o: predmet ni dobro vpet; vpeta vrv; poezija je vpeta med preteklost in prihodnost ♦ grad. enostransko vpete stopnice stopnice, vgrajene v zid samo na eni strani ♪
- vpétje -a s (ẹ̑) glagolnik od vpeti: vpetje novega rezila ♪
- vpétost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost vpetega: vpetost obdelovanega predmeta v primež; pren. vpetost pesmi v konkretne družbene razmere ♪
- vpíčiti -im dov. (í ȋ) zapičiti: vpičiti kol v zemljo / to si je vpičil v glavo in ni se dal pregovoriti / materin pogled se je vpičil v sina ♪
- vpíhniti -em dov. (í ȋ) s pihanjem spraviti v kaj: vpihniti ponesrečencu zrak v pljuča ♪
- vpíkniti -em dov. (í ȋ) redko zapičiti: vpikniti kol v zemljo; odlomljena veja se je vpiknila v tla ♪
- vpíliti -im dov. (í ȋ) s piljenjem narediti v kaj: vpiliti zarezo v ključ ♪
- vpís -a m (ȋ) glagolnik od vpisati: vpis podatkov; vpis v matično knjigo, seznam / vpis na visoko šolo; izpolniti pogoje za vpis v višji letnik ♦ šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev ♪
- vpísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vpis: vpisni pogoji; zamuditi vpisni rok / vpisna knjiga v planinskih kočah ♦ navt. vpisni list ♪
- vpísnik -a m (ȋ) 1. seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: najti podatek v vpisniku; abecedni vpisnik ♦ navt. ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT 2. kdor se kam vpiše: vpisniki v spominsko knjigo; vpisnik za izlet ∙ publ. vpisniki denarne pomoči so plačevali svoje prispevke tisti, ki so se s podpisom zavezali določen čas dajati denarno pomoč ♪
- vpíti 1 vpíjem dov. (í) sprejeti vase: omet je hitro vpil barvo; tla niso mogla vpiti vse vode; vpiti pline / vpiti toploto sončnih žarkov vpíti se preiti v notranjost česa: mazilo se vpije v kožo; pren. lepota pokrajine se je vpila v pesnika ● ekspr. klop se je vpil v kožo zajedel; ekspr. oči so se mu vpile v njen obraz začel jo je željno gledati vpít -a -o: vpita voda ♪
90.937 90.962 90.987 91.012 91.037 91.062 91.087 91.112 91.137 91.162 
