Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (90.987-91.011)


  1.      volnén  -a -o [u̯n] prid. (ẹ̄) ki je iz volne: volnena nit, preja / volnene nogavice; volnena tkanina; volneno blago / vlakna volnenega izvora ♪
  2.      volontêr  -ja m (ȇ) 1. knjiž. delovni prostovoljec, navadno neplačan: pomanjkanje pedagogov so reševali z volonterji; delati kot volonter 2. nekdaj neplačan pripravnik: opravljati službo volonterja / učitelj, zdravnik volonter ♪
  3.      volontêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na volonterje ali volonterstvo: volonterski socialni delavci / volontersko delo volontêrsko prisl.: delati volontersko ♪
  4.      volontêrstvo  -a s (ȇ) 1. knjiž. delovno prostovoljstvo, navadno neplačano: pohvaliti volonterstvo mladih 2. nekdaj neplačano pripravništvo: po večletnem volonterstvu dobiti redno službo ♪
  5.      voloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. ki ima velike, okrogle oči: volooki lepotec / pri Homerju volooka Hera ♪
  6.      vôlov  -a -o (ó) pridevnik od vol: volov rog ♪
  7.      volóvec  -vca m (ọ́) nar. rastlina z rumenimi cveti v koških; primožek: volovec že odpira cvete ♪
  8.      volóvji  -a -e prid. (ọ̄) nanašajoč se na vole: volovji rogovi; volovje stegno / volovji gonjači gonjači volov / človek z volovjimi očmi z velikimi, okroglimi ♪
  9.      volóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na vole: volovsko stegno / juha iz volovskega repa; trobiti na volovski rog / volovska vprega / ekspr.: ljudje volovske moči; volovska potrpežljivost zelo velika / ekspr.: človek s širokim, volovskim obrazom spodaj enako širokim kot zgoraj; volovski pogled pogled široko odprtih, brezizraznih oči; imeti volovske oči velike, okrogle ∙ nar. volovski jezik jelenov jezik; slabš. ima volovske možgane misli, dojema zelo počasi, nerodno; nar. volovsko oko ivanjščica; na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom ♦ agr. volovsko srce paradižnik s srčasto vzbočenimi sadovi; bot. navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis volóvsko prisl.: volovsko močen, otopel človek ♪
  10.      vólt  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje električne napetosti: meriti v voltih, z volti; napetost 220 voltov [V] / volt na meter [V/m] ♪
  11.      vóltméter  -tra m (ọ̑-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje električne napetosti: priključiti voltmeter; meriti z voltmetrom / elektrostatični voltmeter ♪
  12.      volúmen  -mna m (ú) 1. prostornina: izmeriti, izračunati volumen; volumen prostora, telesa 2. publ., navadno s prilastkom prostorska razsežnost česa: poudariti volumen kipa / gladek, plastičen volumen / kiparski, likovni volumni // razsežnost česa sploh: to pripovedno delo je zelo dobro kljub majhnemu volumnu / estetski, psihološki volumen umetnine // obseg, velikost česa v določenem času: volumen proizvodnje, uvoza / kreditni volumen; volumen tržišča 3. publ. značilni slušni vtis glasu zlasti glede na slišnost tonov z nižjimi frekvencami: ta vloga zahteva drugačen pevski volumen 4. biblio. zvezek, snopič: delo je izhajalo v volumnih // debela starinska rokopisna ali tiskana knjiga: folianti in volumni ◊ med. minutni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje v eni minuti; utripni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje z enim utripom; strojn. gibni volumen gibna prostornina ♪
  13.      volúmenski  -a -o [mǝn] prid. (ú) prostorninski: volumensko razmerje / volumenski pretok tekočine pretok tekočine glede na njeno prostornino ♦ kem. volumenski odstotek odstotek kake snovi v raztopini, določen z razmerjem njunih prostornin; mont. volumenska kapaciteta sita kapaciteta sita glede na prostornino snovi, ki gre v časovni enoti skozi sito ♪
  14.      volumétričen  -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na merjenje prostornine: volumetrične metode ♦ kem. volumetrična analiza kvantitativna analiza raztopine z določanjem prostornine reagenta; mont. volumetrično določanje svinca v koncentratu določanje z volumetrično analizo volumétrično prisl.: določati sladkor volumetrično ♪
  15.      voluminózen  -zna -o prid. (ọ̑) publ. ki ima sorazmerno veliko prostornino, prostorsko razsežen: voluminozen kip, tovor; po stepanju postane smetana voluminozna / voluminozna knjiga debela / voluminozen glas, ton glas, ton z značilnim slušnim vtisom zlasti glede na slišnost tonov z nižjimi frekvencami ♦ agr. voluminozna krma krma, ki ima glede na svojo prostornino malo prebavljivih hranilnih snovi voluminózno prisl.: voluminozno oblikovan kij ♪
  16.      voluminóznost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost voluminoznega: voluminoznost tovora / voluminoznost slikarskih likov ♪
  17.      volúmski  -a -o prid. (ū) knjiž. prostorninski: volumsko razmerje snovi ♦ kem. volumski odstotek volumenski odstotek ♪
  18.      volúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na voluto: volutni zavoji / volutni kapiteli ♪
  19.      vólvo  -a m (ọ̑) avtomobil švedske tovarne Volvo: peljati se v volvu, z volvom ♪
  20.      vólvoks  -a m (ọ̑) bot. zelena alga kroglaste oblike, katere celice imajo po dvoje bičkov, Volvox ♪
  21.      vónj  -a m (ọ̑) 1. hlapi, ki jih oddajajo hlapljive snovi: vonj se širi, ekspr. plava po prostoru; ekspr. vonj se razpuhti, sili, udarja v nos; dajati, oddajati vonj; puščati za seboj neprijeten vonj // značilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom: navzeti se vonja; vsaka roža ima svoj vonj; zaznati vonj po dimu; kiselkast, ekspr. opojen, oster vonj; močen, prijeten, zoprn vonj; vonj akacij, žganja; vonj po parfumu, svečah; plin brez vonja // občutek, ki ga povzroča ta značilnost: še zdaj čutim, ekspr. imam v nosu vonj po smrekovih gozdovih 2. redko voh: razvitost vonja; okus, vonj in drugi čuti 3. ekspr., z rodilnikom značilnost v majhni, komaj opazni stopnji, ki vzbuja, povzroča predstavo, zavest česa: vonj domače govorice / vonj spominov, svobode ♪
  22.      vonjív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. prijetno dišeč: vonjivi cveti; vonjive jedi na mizi so že vabile; vonjivo kadilo / vonjiva toplota mleka ♪
  23.      vonjívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost vonjivega: vonjivost cvetja; jabolka z žlahtno vonjivostjo ♪
  24.      vónjski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na vonj: vonjske zaznave ♦ biol. vonjske celice vohalne celice ♪
  25.      vonljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. prijetno dišeč: vonljivi cveti / vonljivo milo ♪

   90.862 90.887 90.912 90.937 90.962 90.987 91.012 91.037 91.062 91.087  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA