Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (90.837-90.861)



  1.      vmesíti  in vmésiti -im dov., vméšen tudi vmésen ( ẹ́) z mesenjem spraviti v kaj: vmesiti orehe, rozine v testo
  2.      vmésje  -a s (ẹ̑) knjiž. vmesni čas, vmesno obdobje: leta odraščanja so v življenju nekakšno vmesje / vmesja med posameznimi plesi
  3.      vmésnik  -a m (ẹ̑) elektr. naprava, ki povezuje dva sicer nezdružljiva sistema ali dva dela istega sistema in omogoča njuno medsebojno delovanje: tiskalnik je z vmesnikom povezan z računalnikom
  4.      vmésnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost vmesnega: vmesnost prostora
  5.      vmísliti se  -im se dov.) knjiž. vživeti se: vmisliti se v položaj, razmere
  6.      vnebohòd  -óda in vnébohod -a m ( ọ́; ẹ̑) 1. rel. odhod, dvig Kristusa v nebo, nebesa štirideset dni po vstajenju: apostoli so bili priče vnebohoda 2. v krščanstvu praznik štirideseti dan po veliki noči: praznovati vnebohod / odšel je na vnebohod
  7.      vnebohóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vnebohod: vnebohodni obredi / vnebohodne pesmi
  8.      vnebóvpijóč  tudi vnebóvpijòč -óča -e prid. (ọ̑-ọ̄ ọ̑-ọ́; ọ̑- ọ̑-ọ́) ekspr. zelo velik: vnebovpijoča krivica; vnebovpijoča revščina / vnebovpijoča žalitev zelo huda
  9.      vnebovzétje  -a s (ẹ̑) rel., navadno v zvezi Marijino vnebovzetje vzetje Marije, Kristusove matere, v nebo, nebesa: verska resnica o Marijinem vnebovzetju
  10.      vnések  -ska m (ẹ̑) 1. kar se vnese v kaj: vneski v tabeli kažejo temperature v določenem obdobju; kontrolirati vneske 2. knjiž. kar se čemu (pozneje) doda: motiv o nezvestobi je v tej ljudski pesmi drugoten vnesek / nekateri vneski v romanu so moteči
  11.      vnêsti  vnêsem dov., vnésel vnêsla (é) 1. z nošenjem spraviti v kaj: vnesti prtljago v sobo / vnesti v državo določeno količino denarja 2. z določenim postopkom narediti, da kaj pride v kaj: vnesti v snov barvilo, lepilo; vnesti v telo prenašalca bolezni, strup; z gnojili vnesti v zemljo manjkajoče snovi ♦ elektr. vnesti podatke v (elektronski) računalnik 3. s pisanjem, risanjem narediti, da kaj postane del česa: vnesti v grafikon podatke; vnesti številke v tabelo / pisar. vnesti kaj v zapisnik zapisati; publ. stroške za telefonski priključek bo treba vnesti v predračun jih upoštevati v predračunu 4. narediti, povzročiti, da se v čem pojavi, nastane to, kar izraža dopolnilo: vnesti spremembe v gospodarstvo // narediti, povzročiti, da kaj postane tako, kot izraža dopolnilo: vnesti v tekmo več živahnosti / govorice so vnesle v ljudi nezaupanje vnesèn tudi vnešèn -êna -o: na zemljevidu so vnesene nove meje
  12.      vnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vnetje: vnetni izcedek; vnetna oteklina, rdečina / vnetni proces; vnetne bolezni
  13.      vnétež  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj: vneteži so na mostu ribarili; mirili so bojevite vneteže; gledališki vneteži
  14.      vnéti  vnámem dov., vnêmi vnemíte; vnél; nam. vnét in vnèt (ẹ́ á) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: vneti stenj pri petrolejki / z lečo zbrani sončni žarki vnamejo papir 2. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vneti prepir, upor / vneti ljubezen / vneti domišljijo 3. ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: vnela ga je njena lepota; predstava je gledalce vnela / novica jim je vnela kri jih je razburila; vneti komu srce vzbuditi ljubezen, naklonjenost koga 4. ekspr., v zvezi z za povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: vneti otroke za risanje, šport vnéti se 1. začeti goreti: bencinski hlapi se radi vnamejo / vnel se je požar // zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: seno v kupu se je vnelo; vlažno žaganje se rado vname 2. nav. 3. os. zaradi bolezenskih sprememb postati vroč, rdeč, otekel: oči, pljuča se vnamejo; sluznica se pogosto vname 3. ekspr. začeti se z veliko silo, intenzivnostjo: kmalu se je vnel živahen pogovor; vnela se je vojna / med njima se je vnelo veliko sovraštvo 4. ekspr., v zvezi z za začutiti močen, navadno pozitiven odnos do česa: takoj se je vnel za predlog / vneti se za dekle ● star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno vnét -a -o 1. deležnik od vneti: vneta sluznica; vnete oči 2. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: vnet plesalec, športnik; vneti pristaši novega gibanja; vnet za lov // ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: vneto razlaganje jih je prevzelo / vnet pogovor; začela se je vneta razprava; prisl.: vneto delati, pomagati; vneto se zavzemati za kaj
  15.      vnetíšče  -a s (í) 1. kem. temperatura, pri kateri se določena snov vname: segreti do vnetišča; vnetišče lesa; vnetišče in vrelišče 2. med. mesto vnetja: prvotno vnetišče je bilo v pljučih / tuberkulozno vnetišče
  16.      vnétje  -a s (ẹ̄) 1. glagolnik od vneti: vnetje bencinskih hlapov / vnetje premalo suhega sena / vnetje koga za predlog / preprečiti vnetje oči 2. bolezensko stanje, pri katerem je del telesa vroč, rdeč, otekel: zdraviti vnetje; dolgotrajno, nevarno vnetje; vnetje ledvic
  17.      vnetljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se (rad) vname: eksplozija vnetljivega plina; vnetljive snovi, tekočine 2. ekspr. pri katerem se zlahka vzbudi zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: vnetljiv človek
  18.      vnetljívost  -i ž (í) lastnost vnetljivega: vnetljivost alkohola, lesa; laboratorijsko preizkušati vnetljivost premogovega prahu / ekspr. svojo vnetljivost je krotila, kolikor je mogla
  19.      vnétost  -i ž (ẹ̑) ekspr. velika prizadevnost, navdušenost: začetna vnetost je kmalu minila / vnetost za delo / delali so z veliko vnetostjo
  20.      vníc  prisl. () star. nazaj: nagniti se vnic / potisniti klobuk vnic / pasti vnic vznak; vreči kaj vnic nazaj čez glavo, ramostar. udariti koga z roko vnic s hrbtno stranjo roke
  21.      vnikljív  -a -o prid. ( í) knjiž. pronicljiv: vnikljiv raziskovalec / pisati v vnikljivem slogu / vnikljiv glas visok, rezek
  22.      vníkniti  -em dov.) knjiž., s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega v kaj: črnilo vnikne v papir 2. pomalem, neopazno prodreti v kaj, se razširiti v čem: nove ideje so vniknile v našo književnost 3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem; pronikniti: vnikniti v bistvo življenja
  23.      vníti  vnídem dov., všèl všlà všlò tudi všló (í) star. vstopiti: vrata se odprejo in on vnide; vniti v sobo
  24.      vníz  prisl. () star. navzdol: pogledati vniz; spustili so se vniz po gozdu
  25.      vnòs  vnôsa m ( ó) glagolnik od vnesti: vnos tujega denarja v državo / vnos podatkov v računalnik ◊ papir. vlaknine in druge sestavine, ki se vnesejo v mešanico za izdelavo papirja

   90.712 90.737 90.762 90.787 90.812 90.837 90.862 90.887 90.912 90.937  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA