Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (89.912-89.936)


  1.      usmrtljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. smrten: usmrtljiva količina mamila ♪
  2.      úsnje  -a s (ú) 1. živalska koža, strojena brez dlake: usnje se lomi, razpoka; barvati, loščiti, mehčati usnje; šivati usnje; predelati kože v usnje; belo, črno, rdeče, svetlo usnje; gladko, kosmateno, mehko, tanko, težko usnje; tovarna usnja; čevlji, plašč iz usnja / galanterijsko, knjigoveško usnje; gornje za vrhnje dele obutve, spodnje usnje za spodnje in notranje dele obutve; goveje, kozje, ovčje, svinjsko, telečje usnje 2. žarg., šport. nogometna žoga: v zadnjem trenutku je odbil usnje v kot / nogometno usnje ◊ obrt. knjiga je vezana v usnje hrbet in platnice so prevlečeni z usnjem; usnj. blanširati, lomiti, strojiti usnje; jermensko usnje za pogonske jermene; kromovo usnje strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata; oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice; podplatno usnje; transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, usnje [us.] ♪
  3.      usnjén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz usnja: usnjen jopič, pas, trak; kovač z usnjenim predpasnikom; usnjena torbica, žoga / usnjena galanterija; trgovina z usnjeno konfekcijo ♦ obrt. usnjena vezava knjige vezava z usnjenim hrbtom in platnicami // ekspr. podoben usnju; usnjat: mož z usnjenim obrazom ♪
  4.      usnovíti  -ím tudi usnóviti -im dov., usnóvil (ȋ í; ọ̄ ọ̑) knjiž. uresničiti, konkretizirati: usnoviti idejo, zamisel usnóvljen -a -o tudi usnovljèn -êna -o: usnovljeni načrti ♪
  5.      usnúti  usnújem dov. (ú) star. zaspati: dolgo ni mogla usnuti; globoko, sladko usnuti ● star. za večno usnuti umreti usnúl -a -o: pravljica o usnuli Trnjulčici ♪
  6.      usóden 1 -dna -o prid., usódnejši (ọ́ ọ̄) ekspr. ki ima velik, odločilen pomen za nadaljnji potek česa: za našo družino usodni dogodki, trenutki; priti do usodnega preobrata; usodna odločitev; usodno doživetje; usodno naključje, srečanje; usodno spoznanje / ti dogodki so za državo usodnega pomena // ki ima zelo neugoden, negativen vpliv na razvoj česa: usoden nesporazum; padec je bil usoden; narediti, zagrešiti usodno napako nepopravljivo; usodna pomota; usodne posledice / knjiž. usodna ujetost v čas usódno prisl.: usodno se maščevati; usodno odločilen trenutek / v povedni rabi zanje bi bilo usodno, če jim ne bi pomagali ♪
  7.      usóden 2 -dna -o (ọ̑) pridevnik od usoda: proti usodnim silam je človek brez moči ♪
  8.      usódepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ́) knjiž. usoden1: usodepolni nesporazumi / usodepolno srečanje ♪
  9.      usodíti  in usóditi -im dov. (ȋ ọ́) star. prisoditi: kaj pa je zakrivil, da so mu usodili tako kazen // nameniti, določiti: življenje mu je usodilo malo lepih trenutkov usodíti se in usóditi se upati si, drzniti si: usodil se jo je prijeti za roko; nisem se te usodil prositi, vprašati usójen -a -o 1. deležnik od usoditi: njemu usojena kazen 2. ekspr. ki ga komu določi usoda: taka smrt mu je bila usojena; usojeno mu je bilo kratko življenje ∙ ekspr. ni mu bilo usojeno videti vnuka umrl je, preden se mu je rodil vnuk; ekspr. nista si bila usojena nista mogla postati ljubimca, zakonca ♪
  10.      usódnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost usodnega: usodnost napake, nepravilnega ravnanja / usodnost nekaterih dogodkov; ekspr. zavedala se je usodnosti svojega koraka / ljudje so čutili usodnost časa ♪
  11.      usódnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na usodnost: romantično usodnostne zgodbe / usodnostna naključja usodna ∙ knjiž., redko usodnostna vprašanja kake skupnosti vprašanja usode usódnostno prisl.: vse to je usodnostno vplivalo nanjo ♪
  12.      usódovec  -vca m (ọ̑) knjiž. 1. kdor določa komu usodo: pisatelj ni usodovec, ampak opisovalec usod 2. kdor verjame v neizbežnost usode; fatalist: prepričan usodovec ♪
  13.      usódovski  -a -o (ọ̑) pridevnik od usodovec: usodovska napoved se je izpolnila ♪
  14.      usójenost  -i ž (ọ́) 1. dejstvo, da je komu kaj usojeno, določeno: verjeti v usojenost smrti, trpljenja; zavest usojenosti / pesniška usojenost 2. knjiž. verovanje v neizbežnost usode, vdanost v usodo; fatalizem: odklanjati usojenost ♪
  15.      usolíti  -ím dov., usólil (ȋ í) star. nasoliti: usoliti meso usoljèn -êna -o: sveža in usoljena zelenjava ♪
  16.      usopíti  -ím dov., usópil (ȋ í) star. upehati, zasopsti: usopiti konja s hitrim tekom / strma pot ga je usopila / tako se je usopil, da se je moral prijeti za ograjo usopljèn -êna -o: pritekel je ves usopljen in poten ♪
  17.      usôpsti  usôpem dov. (ó) knjiž. upehati, zasopsti: pot ga je utrudila in usopla / po strmih stopnicah se je usopel usópel in usôpel -pla -o: usopel je prišel do hiše ♪
  18.      uspèh  tudi uspéh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. dejstvo, da kdo s svojim delom, prizadevanjem doseže, kar želi, pričakuje: uspeh ga je opogumil; veseliti se uspeha; želeti komu uspeh; dvomiti o uspehu, pog. v uspeh česa / truditi se brez uspeha / uspeh režiserja; uspeh v poklicu / uspeh filma, knjige, predstave / pri vzgoji nima uspeha ni uspešen 2. pozitiven rezultat kakega dela, prizadevanja: prvi poskus ni prinesel, ekspr. rodil uspeha; pri svojem delu je dosegel velike, zadovoljive uspehe; finančni, gospodarski uspehi; uspehi domačih raziskovalcev // kar doseže učenec s svojim delom, prizadevanjem v šoli: dokument o učenčevem uspehu / šolski uspeh ● ekspr. pri ženskah je imel uspeh znal si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; vznes. njegovo delo je bilo kronano z uspehom se je uspešno končalo ◊ šol. odlični uspeh; nezadostni učni uspeh ♪
  19.      uspélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost uspelega: uspelost igre / uspelost poskusa ♪
  20.      uspéšen  -šna -o prid., uspéšnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje: uspešno poslovanje / uspešno pogajanje / finančno uspešen film ki prinaša dobiček; to leto je bilo za nas zelo uspešno // ki pri svojem delu dosega take rezultate, kot se želi, pričakuje: uspešen gospodarstvenik, politik; uspešen učenec / nogometno moštvo je uspešno / pri delu ni uspešen; biti uspešen v poklicu 2. s katerim se dosega, kar se želi, pričakuje: uspešna metoda zdravljenja; uspešno sredstvo, zdravilo 3. ki poteka tako, kot se želi, pričakuje: uspešna izstrelitev rakete; uspešno zdravljenje 4. ki dosega ugoden sprejem pri porabnikih, občinstvu: uspešen izdelek; uspešna knjiga, predstava uspéšno prisl.: uspešno delovati, se uveljavljati; uspešno končati šolanje, študij; uspešno opraviti nalogo; lahko bi uspešneje tekmovali ♪
  21.      uspéšnež  -a m (ẹ̑) ekspr. uspešen človek: poslovni uspešneži ♪
  22.      uspéšnik  -a m (ẹ̑) ekspr. uspešen človek: biti uspešnik ♪
  23.      uspéšnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost uspešnega: uspešnost poslovanja / uspešnost metode / uspešnost pri delu, v poklicu ♪
  24.      uspéti  uspèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. s svojim delom, prizadevanjem doseči tak rezultat, kot se želi, pričakuje: bil je vesel, da je uspel; uspeti v poklicu / uspeti pri delu; uspeti v prizadevanju urediti kaj / podjetje je z novimi izdelki uspelo; s komedijo so na gostovanju zelo uspeli; finančno, gospodarsko uspeti 2. uresničiti se tako, kot se želi, pričakuje: zamenjava stanovanja je uspela; stvar je delno, v celoti uspela / izlet je uspel; od več posnetkov bo eden gotovo uspel 3. z nedoločnikom izraža uresničitev hotenega, zaželenega dejanja: nismo ga uspeli rešiti; komaj jo je uspela prepričati; hiše še ni uspela pospraviti / s smiselnim osebkom v dajalniku uspelo mu je pobegniti uspèl in uspél -éla -o: uspel film; uspela uprizoritev; umetniško uspelo delo ♪
  25.      uspévek  -vka m (ẹ̑) zastar. uspešen izid, uspeh: uspevki opazovanja / otrokov šolski uspevek ♪

   89.787 89.812 89.837 89.862 89.887 89.912 89.937 89.962 89.987 90.012  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA