Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (89.737-89.761)


  1.      unóvčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od unovčiti: unovčenje čeka; rok za unovčenje srečk je potekel / organizirati unovčenje izdelkov ♪
  2.      unóvčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. ekon. spremeniti v denarna sredstva: unovčiti ček, menico; unovčiti premoženje 2. ekspr. prodati: unovčiti pridelke; sadje unovčijo ali predelajo // izkoristiti: stranka je hotela unovčiti uspeh na volitvah; pobudo so unovčili šele v zadnjem trenutku ♪
  3.      unovčljív  -a -o prid. (ȋ í) ekon. ki se da spremeniti v denarna sredstva: unovčljivo premoženje ♪
  4.      unovčljívost  -i ž (í) ekon. lastnost, značilnost unovčljivega: unovčljivost vrednostnih papirjev ♪
  5.      uoblíčiti  -im dov. (í ȋ) star. izoblikovati: uobličiti svoje mnenje o umetnosti ♪
  6.      uokvíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. dati, vstaviti v okvir: uokviriti sliko / uokviriti oglas v časopisu 2. knjiž. obdati, obkrožiti: uokviriti vrt z živo mejo / na starost so ji gube uokvirile oči 3. knjiž. omejiti, določiti: uokviriti dramsko dogajanje / uokviriti pogoje uokvírjen -a -o: uokvirjeni članki v časopisu; z zlatim okvirjem uokvirjeno ogledalo ♪
  7.      uokvírjenje  -a s (ȋ) glagolnik od uokviriti: uokvirjenje slike ♪
  8.      úp  -a m (ȗ) 1. kar se upa: njegov up je bil beg; upi so se izpolnili, uresničili; ekspr. up se izjalovi, podre, razblini; mladostni upi so bili uničeni, ekspr. pokopani; zavreči nekdanje, vse upe; ekspr. slepiti se s praznimi upi; varljivi upi; upi za prihodnost / knjiž.: gojiti upe upati; vdajala se je upom, da je ne bodo zaprli 2. duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja; upanje: poznati up in strah; vzbujati potrtim ljudem up; poln upa je čakal zdravnika / ekspr. up se jim sveti v očeh // duševno stanje, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: ta zmaga je narode navdala z upom, da se bliža konec vojne; boriti se brez upa na zmago, star. zmage / zaspal je v upu, da bo naslednji dan boljše 3. v povedni rabi izraža možnost uresničitve česa; upanje: malo upa je, da bo ozdravel; ni (več) upa, da jih kdo reši 4. ekspr., navadno s prilastkom kar lahko pomaga: njegov up so najnovejša zdravila; razvoj kmetijstva je up stradajočega človeštva / zadnji up so mu bili stari prijatelji // kdor ima take lastnosti, da je lahko uspešen: igralec je bil največji up na prvenstvu; bil je up gledališča 5. v prislovni rabi, v zvezi na up na upanje: dajati, kupovati, prodajati na up ● ni si delal upov, da bodo popustili ni mislil, da je mogoče; nima nobenega upa več, da bi ga našli živega ne upa več; publ. nimajo resnejših upov za napredek, dokler ne odpravijo napak možnosti; ekspr. izgubil je vsak, zadnji up, da ga bodo rešili ne upa več, ne zdi se mu več mogoče; star. vse svoje upe staviti na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; mladi igralec vzbuja veliko upov o njem se meni, da bo glede na sposobnosti uspešen ♪
  9.      upêči se  upêčem se dov., tudi upekó se; upêci se upecíte se; upékel se upêkla se (é) zmanjšati svojo prostornino zaradi pečenja: jabolka se upečejo ♪
  10.      upéniti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) spremeniti se v peno: umetna snov se zaradi kemijske reakcije upeni ● redko konj se je upenil spenil ♪
  11.      upepelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od upepeliti: upepelitev lesa / pokojnik bo ležal do upepelitve na ljubljanskih Žalah; upepelitev trupla ♪
  12.      upepelíti  -ím dov., upepélil (ȋ í) 1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel: upepeliti les; snov se upepeli / dati pokojnika upepeliti; upepeliti truplo; pren., ekspr. njuna ljubezen se je upepelila 2. ekspr. povzročiti, da kaj zgori, pogori: požar je upepelil gozd; strela je upepelila kozolec / sovražnik je upepelil mesto požgal upepeljèn -êna -o: upepeljena domačija; upepeljena trupla ♪
  13.      upepelítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na upepelitev: upepelitveni postopek / upepelitvena peč ♪
  14.      upériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: uperiti puško, strojnico v koga; uperil je meč v njegov trebuh 2. knjiž. naravnati, usmeriti: uperiti daljnogled proti goram / uperiti vse svoje sile v kaj / uperiti svojo politiko proti vojni / z oslabljenim pomenom: uperiti pogled v koga; ekspr.: uperiti protest proti krivici protestirati; uperiti kritiko zoper to metodo kritizirati jo 3. obrt. opremiti z naperami: uperiti kolo upérjen -a -o: na jetnike uperjene puške; njegova dejavnost je uperjena proti sodelavcem ♪
  15.      upesnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od upesniti: upesnitev dogodka; upesnitve vreden junak ♪
  16.      upésniti  -im dov. (ẹ̑) izraziti, prikazati v pesmi: upesniti kako snov; upesniti trpljenje svojega naroda upésnjen -a -o: večkrat upesnjen motiv ♪
  17.      upéti se  upôjem se dov., upój se upójte se tudi upôj se upôjte se; upél se (ẹ́ ó) 1. z vajami, petjem pripraviti si, razgibati si ustrezne organe pred petjem: pevci so se pred nastopom upeli / po prvi pesmi so se upeli so začeli ubrano peti / čeprav je bilo še zgodaj, se je divji petelin že upel 2. izpopolniti se v petju: mladi pevec se je že upel // s petjem postati skladna, ubrana celota: pevski zbor se je v štirih letih delovanja dobro, lepo upel ♪
  18.      upíčiti  -im dov. (í ȋ) nar. pičiti: čebela, kača ga je upičila ♪
  19.      upíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. s pihom, pihanjem ugasniti: upihniti luč, svečo / z ventilom za dotok nafte upihniti plamen ugasniti 2. pog., ekspr. ustreliti, ubiti: nekoga je upihnil, zato so ga zaprli; upihnil je marsikaterega zajca ♪
  20.      upíkniti  -em dov. (í ȋ) nar. pičiti: kača ga je upiknila ♪
  21.      upíliti  -im dov. (í ȋ) 1. s pilo raniti: pri piljenju žage ga je upilil v prst; upiliti se v roko 2. ekspr. udariti: upiliti koga s polenom / kot grožnja če ne boš tiho, te bom upilil 3. ekspr. ogoljufati (pri plačilu): upiliti koga pri kupčiji; upilil ga je za tisočak upíliti se žarg. zmotiti se: pri nalogi, računanju se upiliti ♪
  22.      uplenítelj  -a m (ȋ) lov. kdor upleni divjad: uplenitelj gamsa, srne ♪
  23.      uplenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od upleniti: preprečiti uplenitev mestnih dragocenosti / proslavljati uplenitev medveda; uplenitev s pastjo ♪
  24.      upleníti  in upléniti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. nasilno vzeti materialne dobrine: vojaki so uplenili veliko dragocenosti; upleniti orožje sovražniku 2. lov. z orožjem, pastjo priti do divjadi: upleniti divjega petelina, srno uplénjen -a -o: uplenjene bombe; uplenjena lisica ♪
  25.      uplíniti  -im dov. (í ȋ) spremeniti iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto: upliniti premog, snov; bencin se uplini in pomeša z zrakom ♪

   89.612 89.637 89.662 89.687 89.712 89.737 89.762 89.787 89.812 89.837  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA