Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (89.637-89.661)


  1.      último  -a m (ȗ) igr., pri taroku igra, pri kateri se mora napovedana karta izigrati v zadnjem vzetku: igrati, napovedati ultimo / izgubiti ultimo; neskl. pril.: kralj, pagat ultimo ∙ knjiž., redko njegov odstop je bila zanj ultimo rešitev zadnja ♦ fin. ultimo menica menica, ki zapade zadnji dan v mesecu ♪
  2.      úm  -a m, v drugem pomenu mn. stil. umóvi (ȗ) 1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; imeti bister, pronicljiv um; star. bolan na umu duševno bolan // zavest, duh glede na to sposobnost: um marsičesa ne zna razložiti; razum razčlenjuje, povezuje, um pa ustvarja ideje; dejavnost uma 2. navadno s prilastkom človek glede na to sposobnost: iščoč, kritičen, ustvarjalen um; največji umi človeštva / biti velik politični um ● star. ni mu šlo do uma ni doumel; ekspr. od razburjenja, strahu biti čisto iz uma nerazsoden, zmeden; star. to mi ne gre iz uma, z uma tega ne morem pozabiti; ekspr. to bi ga spravilo iz uma naredilo nerazsodnega, zmedenega; naredilo duševno bolnega; star. to mi ni padlo, prišlo na um tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. to mi ne gre v um v glavo; imeti na umu star. kaj je imel na umu, je težko reči kaj je mislil, nameraval; star. vse to morate imeti na umu, če hočete biti pravični vse to morate upoštevati; zastar. najti pot po umih po občutku; zastar. po mojih umih jim še veliko manjka po moji presoji, oceni; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. delati, kričati kakor iz uma zelo ◊ filoz. čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost ♪
  3.      umečíti  -ím in uméčiti -im dov., uméči tudi umêči; uméčil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) star. omehčati: dolgo je trajalo, da jih je umečila ♪
  4.      umedíti  -ím dov., umédil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kaj medno, mehko: umediti sadje; te hruške se hitro umedijo 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: poskušala je umediti očeta umedíti se ekspr. postati manj strog, bolj mil: glas se mu je umedil ♪
  5.      úmen  úmna -o prid., úmnejši (ú ū) 1. nanašajoč se na um: človek je umno bitje / knjiž. umni in čustveni razlogi razumski / trdil je, da je svet umen z umom spoznaven, doumljiv 2. star. pameten, inteligenten: potrebni so nam umni mladi ljudje / biti umne glave bister, nadarjen 3. star. preudaren, pameten: umen človek ne bi ravnal tako; umen kmet / imeti umne pogovore / pospeševati umno čebelarstvo, gospodarstvo 4. star. razumljiv, umljiv: vsem umna razlaga úmno prisl.: umno govoriti, kmetovati; sam.: umni si zna pomagati ♪
  6.      umênje  -a s (é) glagolnik od umeti: to je za pravilno umenje predpisov zelo pomembno / ponašati se s svojim umenjem ♪
  7.      umériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. določiti in označiti merilne enote na merilnih pripravah: umeriti termometer / umeriti temperaturno lestvico // preveriti in uravnati točnost delovanja merilne priprave: umeriti barometer, tehtnico 2. ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa: krojač mu je umeril hlače / umeriti les za ostrešje / dal sem si umeriti nov suknjič sešiti // star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomeriti: umerila je več bluz, pa ji nobena ni bila prav 3. zastar. odmeriti, določiti: umeriti zemljišče / umeriti davek / usoda jim je umerila veliko zla 4. star. narediti po čem, prilagoditi čemu: igro je umeril po znani veseloigri / umeril je svoj korak z njenim // narediti, oblikovati: mizo je umeril za dvanajst ljudi / umeriti kaj po svojem okusu ● šalj. pes mu je umeril hlače mu je raztrgal hlače; šalj. umeriti komu hlače natepsti ga; star. umeriti pot proti domu oditi umériti se zmotiti se v meri, pri merjenju: meri natančno, da se ne boš preveč umeril umérjen -a -o 1. deležnik od umeriti: umerjen višinomer; umerjena obleka; lestvica je umerjena v odstotkih relativne vlažnosti; natančno umerjen 2. knjiž. obvladan, zadržan: umerjen človek / umerjen nastop; ima umerjen značaj; umerjene kretnje // zmeren: začel je padati umerjen dež / umerjeno podnebje / umerjena politika; prisl.: umerjeno hoditi; umerjeno zaigran ♪
  8.      umérjenost  -i ž (ẹ̑) lastnost umerjenega: natančna umerjenost instrumenta / knjiž. čustvena umerjenost obvladanost, zadržanost / knjiž. umerjenost v razsojanju zmernost ♪
  9.      umesíti  in umésiti -im dov. (ȋ ẹ́) povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: umesiti testo; umesiti z rokami / umesiti kruh; umesiti z mlekom uméšen tudi umésen -a -o: hlebec umešenega kruha; dobro umešeno testo ♪
  10.      umésten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ustreza danemu položaju, danim okoliščinam: umestna izjava, pripomba; ta medklic ni bil umesten; njegovo vprašanje je bilo v tem trenutku popolnoma umestno / jeza kupcev je bila umestna upravičena uméstno prisl.: umestno pisati, razpravljati / v povedni rabi umestno bi bilo, da se zdaj umaknete ♪
  11.      umésti  umédem in umétem in umêsti umêdem in umêtem dov., stil. umèl uméla in umêla (ẹ́; é) narediti, da se iz smetane izloči maslo: umesti v pinji / umesti smetano / umesti maslo ♪
  12.      umestítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od umestiti: slovesna umestitev novega rektorja / po umestitvi v hotelu je šel na sprehod ♪
  13.      umestíti  -ím tudi uméstiti -im dov., umésti; uméstil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto: umestiti dekana, škofa; rektorja so slovesno umestili / umestiti novi upravni odbor 2. knjiž. namestiti, postaviti: umestiti kip na podstavek / otroka je udobno umestil na sedež / umestiti se na svoj prostor / umestil se je pri svojem bratu nastanil umeščèn -êna -o in uméščen -a -o: novo umeščeni župan, župnik; okno je umeščeno visoko pod streho ♪
  14.      umestítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na umestitev: umestitveni obred / umestitveni simboli / umestitvena seja odbora, nove vlade ♪
  15.      uméstnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost umestnega: utemeljevati umestnost gradnje; umestnost pripombe ♪
  16.      uméščenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od umestiti: obred slovesnega umeščenja ♪
  17.      umételen  tudi umetélen -lna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑) 1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto: umetelne rezbarije, vezenine / umetelna oblika pesnitve; zgradba stavka je umetelna 2. ustvarjalno, oblikovalno spreten, sposoben: umetelen steklar; ta urar je zelo umetelen / človek umetelnih rok 3. zastar. izveden, izkušen: ženska je umetelna, ozdravila ga bo 4. zastar. umeten, nenaraven: narediti umetelni ogenj / umetelno oko umételno tudi umetélno prisl.: umetelno izrezljati, okrasiti; umetelno izveden ♪
  18.      umételnik  tudi umetélnik -a m (ẹ̑; ẹ̑) 1. star. strokovnjak, mojster: orgle je izdelal domači umetelnik; krojaški umetelnik 2. zastar. umetnik: slike znanega umetelnika ♪
  19.      umételnost  tudi umetélnost -i ž (ẹ̑; ẹ̑) 1. lastnost, značilnost umetelnega: umetelnost vezenin / mojstrska umetelnost oblike 2. ustvarjalna, oblikovalna spretnost, sposobnost: za struženje takih figur je potrebna precejšnja umetelnost / obrtna umetelnost; umetelnost rok // dejavnost, dejanje, ki zahteva tako spretnost, sposobnost: obvladovati kako umetelnost / mojster kuharske umetelnosti 3. zastar. umetnost: poezija, glasba in druge umetelnosti ♪
  20.      uméten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. narejen, nastal kot rezultat človekovega dela, ne narave same: umetni dež, led, sneg; umetni potresi; umetna svetloba; umetna snov; rože niso prave, ampak umetne; naravna in umetna vlakna; to jezero je umetno / umetni diamant; umetni satelit; umetna hrana hranilna raztopina, ki se daje bolniku naravnost v kri; umetna masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul; umetna oploditev oploditev z vnašanjem semena v rodila brez spolnega dejanja; umetne pijače pijače z dodatkom umetnih snovi, ki jim dajejo okus, barvo ali vonj; umetna radioaktivnost; umetna smola smoli podobna umetna snov; umetna svila; umetno drsališče drsališče z umetno vzdrževanim ledom; umetno gnojilo; umetno usnje // narejen tako, da je po videzu, funkciji podoben pravemu, naravnemu: umetni lasje; umetna noga; umetno oko; umetno zobovje 2. nanašajoč se na umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov: umetni kovač, mizar / umetna obrt 3. katerega oblika in vsebina sta izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja: umetne in ljudske pesmi; umetne pripovedke; Andersenove pravljice so umetne // ki ustvarja taka dela: umetni in ljudski pesniki 4. star. zahtevno, zapleteno oblikovan: pesem je zelo umetna, vendar bralca ne prevzame; preprost in umeten 5. ekspr. nepristen, narejen: umeten smehljaj; umetna skromnost; vse je bilo umetno, navidezno 6. ki nima stvarne podlage: taki problemi so umetni; razlaga temelji na zelo umetnih povezavah / umetno podpihovanje sovraštva 7. zastar. izurjen, spreten: biti umeten v vsaki reči / poklicati umetnega zdravnika izvedenega, šolanega zdravnika ● star. prireditev z umetnim ognjem z ognjemetom; poljud. umetno sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, strok. kremenova svetilka ◊ aer. umetni horizont priprava, ki kaže lego letala glede na vodoravno ravnino; agr. umetna koklja priprava za umetno ogrevanje piščancev; biol. umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; elektr. umetna inteligenca sposobnost stroja, računalnika, da rešuje umske probleme; lingv. umetni jezik načrtno sestavljen jezik, namenjen zlasti za mednarodno sporazumevanje; sistem znakov, simbolov za uporabo v znanosti, računalništvu; med. umetni splav; umetna ledvica naprava, ki opravlja funkcije ledvice zunaj telesa; umetno dihanje umetno dovajanje zraka v pljuča; metal. umetno staranje pojav, da postane zlitina trša, če se nekaj časa zmerno segreva; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; šport. umetno drsanje umetnostno drsanje; teh. umetni vlek vlek, povzročen s kako pripravo, ventilatorjem; voj. umetna megla s kemičnimi sredstvi narejena, povzročena megla za maskiranje umétno prisl.: umetno hraniti bolnika; umetno izzvati, pridobiti; zelo umetno ponarediti; umetno uspavati; umetno kovani izdelki ♦ les. umetno sušen les; sam.: nadomeščanje naravnega z umetnim ♪
  21.      uméti  úmem stil. uméjem dov. in nedov., tudi úmel; úmljen (ẹ́ ú, ẹ̑) star. 1. razumeti, dojeti: umeti besede, poglede koga; mislim, da umeš, kaj hočem / francosko ume, govori pa ne / nisem ga umel, ker je govoril nemško // razumeti koga, biti naklonjen komu: malokdo ume reveža / umem tvojo bolečino, jezo // razumeti se na kaj, spoznati se na kaj: dobro ume svoj posel / umeti se na glasbo 2. z nedoločnikom znati, biti sposoben: ume brati in pisati; še tega ne ume narediti / ume se lepo vesti uméti se razumeti se: dokler se ni poročil, so se dobro umeli / da so bili tega veseli, se ume samo ob sebi, samo po sebi ♪
  22.      umetníčenje  -a s (ȋ) glagolnik od umetničiti: preprosto izražanje in umetničenje / razložiti kaj brez umetničenja / umetničenje oblike ♪
  23.      umetníčiti  -im nedov. (í ȋ) slabš. izražati se oblikovno zapleteno, nenaravno: ta glasbenik, pesnik rad umetniči / umetničiti v melodiji // delati kaj oblikovno zapleteno, nenaravno: umetničiti govor ♪
  24.      umétnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor ustvarja, oblikuje dela estetske vrednosti: postati umetnik; slaven, velik umetnik; glasbeniki, pisatelji, slikarji in drugi umetniki / besedni umetnik pisatelj, pesnik; dober govornik; filmski, likovni umetnik; ljudski umetnik v nekaterih deželah častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; poklicni umetnik; poustvarjalni umetnik; ekspr. umetnik taktirke dirigent / portretiral ga je znani umetnik slikar, likovni umetnik / ekspr. v fantu je nekaj umetnika umetniških sposobnosti, lastnosti 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor zna kaj zelo lepo, spretno narediti: cirkuški, steklarski umetnik; ta nogometaš je pravi umetnik z žogo / biti velik umetnik v izmišljevanju; umetnik življenja ♪
  25.      umétnikov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na umetnika: umetnikov portret / umetnikovo delo, življenje ♪

   89.512 89.537 89.562 89.587 89.612 89.637 89.662 89.687 89.712 89.737  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA