Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (89.312-89.336)



  1.      túrški  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik // nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadovpoljud. turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj; turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; redko turško stranišče stranišče na počepanat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; lingv. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto túrško prisl.: govoriti (po) turško ∙ sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; sam.: popiti turško s smetano turško kavo
  2.      túrštvo  -a s (ú) lastnosti, značilnosti Turkov: v pesnitvi je čutiti pravo turštvo / vpliv turštva turške kulture, miselnostiekspr. obsojati turštvo teh divjakov brezobzirno nasilje, ravnanje
  3.      túskulum  in túskul -a m () knjiž. mirno in udobno zavetje, bivališče: iz mestnega hrupa se je umaknil v svoj tuskulum
  4.      túš 1 -a m () 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem; tuš in redis pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom: risba v tušu // risba v tej tehniki: razstava olj in tušev
  5.      túš 2 -a m () pog. prha: kopalnica s tušem / vroč tuš; novica je nanjo delovala kot mrzel tuš / stopiti pod tuš / po tušu je šel v posteljo po prhanju / srečanje je bilo hud tuš zanj hudo razočaranje, neprijetno presenečenje
  6.      túš 3 -a m () muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra tuš
  7.      túš 4 -a m () šport., pri rokoborbi položaj, ko se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: po tušu sodnik prekine dvoboj / premagati nasprotnika s tušem
  8.      tušíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na tuširanje1: tuširni postopek / tuširna plošča zelo gladka plošča, premazana s tušem, barvo, za označevanje izboklih mest s pritiskom ob obdelovanec
  9.      tútor  -ja m (ū) knjiž. varuh, skrbnik: postaviti mladoletniku tutorja; pren. tutor življenja
  10.      tútorski  -a -o prid. (ū) knjiž. varuški, skrbniški: tutorske dolžnosti
  11.      tútorstvo  -a s (ū) knjiž. varuštvo, skrbništvo: sprejeti tutorstvo / lastiti si tutorstvo nad kom; idejno, politično tutorstvo
  12.      tútti  [tuti] prisl. () označba za igro, petje celotnega orkestra, zbora vsi (skupaj): pri nekaterih baladah nastopa delitev petja na solo in tutti; neskl. pril.: tutti mesta v skladbi
  13.      tútu  medm. (ū) za uspavanje otroka: peti: tutu, tutu / aja tutu; aja tutaja, aja tutu
  14.      tutú  in tútu medm. (; ) posnema glas hupe, trobljenje: pred ovinkom je zatrobil: tutu, tutu / pesn. pomlad je že tu, tututu, so zatrobile trobentice
  15.      tùzêmeljski  tudi tùzémeljski -a -o [-mǝl-] prid. (-; -ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na kaj tu, na zemlji: tuzemeljsko življenje / tuzemeljske sfere in metafizika
  16.      tùzémski  -a -o prid. (-ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na kaj tu, na zemlji: gospodarstvo, politika in druga tuzemska področja / tuzemsko življenje
  17.      tuzémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na ozemlje, dežele tostran državne meje: tuzemski transport; inozemski in tuzemski / tuzemski izdelki domači izdelki
  18.      tuzémstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. ozemlje, dežele tostran državne meje: tuzemstvo in inozemstvo / nakup v tuzemstvu nakup doma, v domači državi
  19.      túžen  -žna -o prid. (ú ū) zastar. žalosten, otožen: zapuščena, tužna mati / tužne misli túžno prisl.: tužno gledati
  20.      TV  in tv [tevé] ž neskl., tudi TV TV-ja in tv tv-ja m (ẹ̑) kratica televizija: sporočiti po radiu in TV; neskl. pril.: TV sprejemnik
  21.      tvésti  tvézem in tvêsti tvêzem nedov., tvézel; tvézen (ẹ́; é) slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega: kaj vse jim je tvezel; tvesti komu o dekletih / tvesti laži, neumnosti / da ne boš o tem tvezla drugim govorila, pripovedovala
  22.      tvézenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od tvesti: neprestano tvezenje; tvezenje neumnosti
  23.      tvéziti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) neustalj. tvesti: kaj vse so tvezili po mestu / tveziti komu laži
  24.      tvíd  -a m () groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče: kupiti svetlo rjav tvid; krilo, plašč iz tvida / ekspr. bila je v tvidu oblečena v tvidasto oblačilo
  25.      tvíst  tudi twíst -a [tvist] m () živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Amerike: plesati tvist; rumba, samba in tvist // skladba za ta ples: igrati tvist

   89.187 89.212 89.237 89.262 89.287 89.312 89.337 89.362 89.387 89.412  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA