Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (8.926-8.950)


  1.      držávnik  -a m (ā) kdor ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države: visoki gost je imel uradne pogovore z jugoslovanskimi državniki; seznanil se je z najpomembnejšimi državniki svoje dobe; sposoben državnik ♪
  2.      držávniški  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na državnike ali državništvo: biti na državniškem obisku; državniški sestanek / državniški posli; imel je bogate državniške izkušnje ♪
  3.      držávništvo  -a s (ā) dejavnost državnikov: posvetiti se državništvu / nekaterim udeležencem konference je manjkalo pravo državništvo ♪
  4.      držávno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na državen: državnoadministrativen državnocentralističen, državnopraven ♪
  5.      držávnoadministratíven  -vna -o prid. (á-ȋ) nanašajoč se na državno administracijo: državnoadministrativni organi; državnoadministrativni sistem ♪
  6.      držávnogospodárski  -a -o prid. (á-á) nanašajoč se na državno gospodarstvo: državnogospodarski red ♪
  7.      držávnokapitalístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni kapitalizem: državnokapitalistični sistem; državnokapitalistične tendence ♪
  8.      držávnomonopolístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni monopol: državnomonopolistične težnje ♪
  9.      držávnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državno politiko: državnopolitični sistem; državnopolitična enotnost; državnopolitična načela / državnopolitična vzgoja državljanov ♪
  10.      držávnopráven  -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na državno pravo: v državnopravnem smislu gre za eno in isto državo; urejevanje državnopravnih razmer ♪
  11.      držávnosocialístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni socializem: državnosocialistična proizvodnja ♪
  12.      držávnost  -i ž (á) 1. družbena ureditev v obliki države: priboriti si državnost; izguba, oblikovanje lastne državnosti; razvoj socialistične državnosti; buržoazna oblika državnosti; pravica naroda do lastne državnosti 2. redko državljanska zavest: to so bili ljudje brez državnosti ♪
  13.      držávnoupráven  -vna -o prid. (á-á) nanašajoč se na državno upravo: državnoupravni aparat ♪
  14.      držávnozbórski  -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve ♪
  15.      državoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za državoslovje: bil je najboljši državoslovec svoje dobe ♪
  16.      državoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na državoslovje: državoslovna študija; državoslovne vede ♪
  17.      državoslóvje  -a s (ọ̑) veda o državi: posvetovanje strokovnjakov s področja državoslovja in prava ♪
  18.      državotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost // ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost ♪
  19.      državotvórnost  -i ž (ọ̄) sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: so narodi, ki niso nikdar mogli izpričati svoje državotvornosti; stoletja so nam odrekali državotvornost ♪
  20.      državoznánec  -nca m (ȃ) državoslovec: dela nekaterih državoznancev govorijo le o državljanskih pravicah ♪
  21.      državoznánski  -a -o prid. (ȃ) državosloven: državoznanski študij / državoznanski pouk ♪
  22.      državoznánstvo  -a s (ȃ) državoslovje: posvetiti se zgodovini in državoznanstvu ♪
  23.      duál  in dúal -ála m (ȃ; ȗ ȃ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari; dvojina: akuzativ duala; izgubljanje duala ♪
  24.      duálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dual, dvojinski: dualna končnica 2. knjiž. ki je dveh vrst; dvojen: zapletena dualna narava človeka ♪
  25.      dualíst  -a m (ȋ) pristaš dualizma: prepričan dualist; med filozofi in psihologi je precej dualistov ♪

   8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA