Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (89.162-89.186)


  1.      trstíčje  -a s (ȋ) več trstik, trstike: žeti trstičje; s trstičjem poraslo obrežje / skrivati se v trstičju / goščave in trstičja s trstikami porasel svet // odrezana, odlomljena stebla trstik: stol iz trstičja ♪
  2.      trstíkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na trstiko: trstikova stebla / trstikov naslanjač ♪
  3.      trstíkovec  -vca m (í) redko trstika, trst: ob reki raste trstikovec / stol iz trstikovca ♪
  4.      trstíkovje  -a s (í) več trstik, trstike: trstikovje šumi v vetru / v trstikovju se oglašajo škorci / ob jezeru se razprostira trstikovje in ločje s trstikami porasel svet // odrezana, odlomljena stebla trstik: s trstikovjem krite strehe ♪
  5.      trstíšče  -a s (í) s trsti porasel svet: močvirja in trstišča ob rekah ♪
  6.      tŕstje  -a s (r̄) več trstov, trsti: s trstjem obrasel ribnik / tam se razprostira ločje in trstje s trsti porasel svet // odrezana, odlomljena stebla trstov: streha iz trstja ♪
  7.      tŕstovec  -vca m (r̄) redko odrezano, odlomljeno steblo trsta; trst: opirati se na trstovec / naslanjač iz trstovca ♪
  8.      tŕš  -a m (ȓ ŕ) 1. obsekano deblo, drevo: posekati trš; ozeleneli trši; dupline v bukovih trših; trši in štori 2. ekspr. tršat človek: postal je cel trš ♪
  9.      tŕški  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na trg 2: trške hiše / trške pravice ♪
  10.      trškogórec  -rca m (ọ̑) vino s Trške gore pri Novem mestu: natočiti trškogorca; steklenica trškogorca ♪
  11.      tŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪
  12.      tŕtičen  -čna -o prid. (ŕ) nanašajoč se na trtica1: trtični del hrbtenice / trtična vretenca ♦ anat. trtična kost trtica; zool. trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja ♪
  13.      tŕtje  -a s (ŕ) redko trenje: trtje orehov ♪
  14.      tŕtje  -a stil. trtjè -à s (ŕ; ȅ ȁ) 1. več trt, trte: obrezati trtje; grozdje na trtju 2. nar. belokranjsko vinograd: prekopavati trtje / iti v trtje ♪
  15.      trtjón  -a m (ọ̑) nar. zahodno trtni zavijač: uničevati trtjone ♪
  16.      trúd  -a m (ȗ) velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja: trud je bil poplačan; doseči kaj brez truda, z velikim trudom; publ. vložiti veliko truda v kaj; zahvaliti se komu za trud; brezuspešen, dolgotrajen trud / trud za naklonjenost koga / trud za otroke ● ogenj je uničil ves njihov trud vse, kar so s trudom zgradili, pridobili; star. znanstveni trudi znanstvena prizadevanja ♪
  17.      trúden  -dna -o prid., trúdnejši (ú ȗ) 1. ki zaradi zmanjšanja telesnih, duševnih sil ni zmožen opravljati kakega dela: truden delavec, popotnik; bil je že truden; živali so trudne polegle; truden in zaspan; ekspr. truden do smrti / biti truden od poti utrujen // ki zaradi dalj časa trajajočega dela, napora izgubi zmožnost zadovoljivo opravljati svojo funkcijo: z dlanjo je podprla trudno glavo; gledati s trudnimi očmi; noge so bile že trudne / ekspr. trudno srce 2. ekspr. ki izraža, kaže utrujenost: truden glas, pogled; trudni koraki / trudna omama; trudno spanje ● ekspr. trudni dnevi počasi minevajoči; naporni, utrudljivi; pesn. trudne kaplje s težavo, počasi premikajoče se; ekspr. zatisnil je trudne oči umrl je; pesn. trudna polja polja, neposredno po tem, ko so obrodila trúdno prisl.: trudno se premikati ♪
  18.      trudíti se  in trúditi se -im se nedov. (ȋ ú ū) 1. z delom, aktivnostjo želeti doseči a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: otrok se trudi, vendar ne dovolj; pri nalogah se zelo trudi; brezuspešno, dolgo se truditi / trudil se je popraviti zmoto; trudila se je, da bi snov dobro razložila b) da se kaj naredi sploh: konja sta se trudila izvleči voz; trudil se je, da bi se vzravnal / truditi se za naklonjenost koga 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati delo, kot ga določa sobesedilo: truditi se za otroke, z otroki; sam se je trudil s pospravljanjem lesa ● ekspr. zaman se je trudil okoli nje si prizadeval pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; za nič se mu ni treba truditi vse dobi z lahkoto trudíti in trúditi star. utrujati: truditi bolnika z govorjenjem; osla preveč trudi s težkimi bremeni / ne trudi nog zaradi mene ne prihajaj, ne hodi zaradi mene trudèč se -éča -e: plezal je, trudeč se doseči vrh; hodila sta previdno, trudeč se, da bi ne vzbudila pozornosti ♪
  19.      trúdnost  -i ž (ú) stanje trudnega: premagovati trudnost; opotekati se od trudnosti ♪
  20.      trudoljúben  -bna -o prid. (ú ū) zastar. delaven, prizadeven: trudoljubni člani društva / trudoljubne čebele ♪
  21.      trudoljubív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. delaven, prizadeven: trudoljubiv mož / trudoljubivo življenje ♪
  22.      trudoljúbnost  -i ž (ú) zastar. delavnost, prizadevnost: pohvalili so njegovo trudoljubnost ♪
  23.      trúmf  -a m (ȗ) star. adut: izigrati trumf / ta dokaz je naš zadnji trumf ♪
  24.      trúp  -a m (ȗ) 1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine: upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup 2. s prilastkom osrednji, največji del nekaterih vozil, posod: tovor v ladijskem trupu; trup letala, rakete / trup vaze / trup kitare, violine ◊ muz. resonančni trup; um. trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom ♪
  25.      trúpelce  -a [pǝl] s (ū) manjšalnica od truplo: položiti trupelce v krsto ♪

   89.037 89.062 89.087 89.112 89.137 89.162 89.187 89.212 89.237 89.262  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA