Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (89.137-89.161)


  1.      trpéžnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost trpežnega: trpežnost blaga / ekspr. trpežnost čustva ♪
  2.      trpín  -a m (ȋ) ekspr. kdor trpi: bil je velik trpin / narod trpin ♪
  3.      trpínčenje  -a s (ȋ) glagolnik od trpinčiti: preprečiti trpinčenje ljudi, živali; vzdržal je muke in trpinčenja in ni nič izdal ♪
  4.      trpínčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. povzročati komu trpljenje: trpinčiti ljudi, živali; duševno, telesno trpinčiti; jetnike so na vse načine mučili in trpinčili / trpinčiti do smrti / trpinčiti telo s pretiranim delom; ekspr. trpinčiti živce poslušalcem 2. nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom s svojim pojavljanjem, obstajanjem povzročati komu trpljenje, neugodje: trpinčijo ga hude bolečine, dvomi; bolezen ga že dolgo trpinči; lakota, žeja ga trpinči trpínčen -a -o: trpinčen človek ♪
  5.      trpínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trpine: trpinski obraz / knjiž. trpinski mesianizem mesianizem trpljenja ♪
  6.      trpínstvo  -a s (ȋ) dejstvo, da je kdo trpin: ne zavedati se svojega trpinstva ♪
  7.      tŕpkost  tudi trpkóst -i ž (ŕ; ọ̑) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkost sadeža, vina / ekspr. trpkost spoznanja 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: obšla jo je trpkost / pozabiti na trpkosti ♪
  8.      trpljênje  -a s (é) 1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje ♦ rel. Kristusovo trpljenje 2. stanje koga, ki trpi: čakalo, doletelo ga je trpljenje; lajšati trpljenje; občutiti, prenašati trpljenje; smrt je bila zanj rešitev iz trpljenja 3. kar povzroča, da kdo trpi: taka bolezen je trpljenje za vso družino; ekspr. pisanje je zanj veliko trpljenje ♪
  9.      trpljênjski  -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na trpljenje: trpljenjska stopnja / trpljenjski spomini ♪
  10.      trpnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. otrpevati: trpneti od mraza ♪
  11.      tŕpnik  -a m (ȓ) lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja: raba trpnika ♪
  12.      tŕpnost  -i ž (r̄) knjiž. stanje trpnega: iztrgati se iz trpnosti; duševna, notranja trpnost / stanje trpnosti ♪
  13.      trpoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. plapolati, trepetati: iz pepela je trpolel plamenček / sveča nemirno trpoli / na obrazu mu je trpolela žalost je bila zaznavna, vidna trpolèč -éča -e: trpoleč plamen ♪
  14.      trpôtčev  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na trpotec: trpotčevi listi / trpotčev sirup ♪
  15.      trpôtec  -tca m (ó) zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju: nabirati liste trpotca ♦ bot. ozkolistni trpotec ♪
  16.      tŕr  medm. (ȓ) posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju: s kladivom je tolkel po rešetkah: tin, tenk, trr / nenadoma je zapokalo: ta ta ta, trr, trrr ♪
  17.      tŕs  -a m (ȓ) 1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom 2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi ◊ agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs ♪
  18.      tŕsen  -sna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na trs: trsna stebla / trsna očesa / trsni izbor; trsna cepljenka ● ekspr. piti trsni sok vino ◊ agr. trsni sladkor; trsna kodravost bolezen trte, pri kateri se poganjki in listi kodrajo; trsna podlaga; muz. glasbila s trsnimi jezički ♪
  19.      tŕsje  -a s (r̄) 1. več trsov, trsi: s trsjem poraslo močvirje / iz trsja narejeni čolni / obrezovati, privezovati trsje 2. nar. vinograd: delati v trsju ♪
  20.      tŕsovec  -vca m (r̄) redko odrezano, odlomljeno steblo trsa; trs: za orožje so imeli priostrene trsovce / s trsovcem krite strehe ♪
  21.      tŕst  -a m (ȓ) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov ◊ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis ♪
  22.      tŕsten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na trst: trstno stebelce / trstni stoli ◊ agr. trstni sladkor; etn. trstna piščal trstenke; muz. glasbila s trstnimi jezički; zool. trstni strnad manjša ptica pevka z rjavo progastim hrbtom, črno glavo in grlom, Emberiza schoeniclus ♪
  23.      trstén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz trsta, trstov: trsten stol / trstena cevka, palica ● nar. trsteni vrabec trstni strnad ◊ etn. (trstene) orglice trstenke ♪
  24.      trsténke  -énk ž mn. (ẹ́ ẹ̑) etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike: piskati na trstenke ♪
  25.      trstíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki je iz stebel trstike: trstični opaž; trstična streha / trstični bregovi porasli s trstiko ♪

   89.012 89.037 89.062 89.087 89.112 89.137 89.162 89.187 89.212 89.237  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA