Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (88.962-88.986)



  1.      triúmvir  tudi triumvír -a m (; ) pri starih Rimljanih 1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo: voliti triumvire / denarni triumviri ki vodijo kovanje denarja 2. vsak od treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: triumvir Cezar
  2.      tríúren  -rna -o prid. (-) ki traja tri ure: triurni pogovor / triurna zamuda
  3.      trívéjen  -jna -o prid. (-ẹ̑) ki ima tri veje: trivejna krošnja ♦ anat. trivejni živec možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti
  4.      trívij  -a m (í) v srednjem veku nižja stopnja elementarne, začetne šole: končati trivij; v triviju so se učili gramatiko, retoriko in dialektiko; trivij in kvadrivij // skupina predmetov, ki se poučuje na tej stopnji: pouk trivija
  5.      trívŕsten  -tna -o prid. (-) 1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad 2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod
  6.      trívrstíčen  -čna -o prid. (-) ki ima tri vrstice: trivrstičen napis ♦ lit. trivrstična kitica
  7.      trízlóžen  -žna -o prid. (-ọ̄) lingv. ki ima tri zloge: trizložna beseda ♦ lit. trizložna rima; trizložna stopica
  8.      trizób  -a m (ọ̑) 1. v grški in rimski mitologiji sulica s tremi vzporednimi roglji kot žezlo boga Pozejdona oziroma Neptuna: kip Neptuna s trizobom 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti ribe s trizobom
  9.      trízób  -a -o prid. (-ọ̑ -ọ̄) ekspr. ki ima tri zobe: trizoba starka
  10.      trízvók  -a m (-ọ̑) muz. akord iz treh različnih tonov: zaigrati trizvok / durov trizvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte; zmanjšani trizvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte
  11.      trížílen  -lna -o prid. (-) elektr. ki je iz treh žil: trižilni kabel, vodnik
  12.      tŕjenje 1 -a s (ŕ) glagolnik od trditi, izražati: trdovratno trjenje
  13.      tŕjenje 2 -a s (ŕ) glagolnik od trditi, strjevati: trjenje gline z žganjem / počasno trjenje kake snovi trdenje
  14.      tŕk  -a m () glagolnik od trčiti ali trkniti: lahen trk na vrata / trk kozarcev / trki atomov, krogel / izogniti se trku trčenju; trk letal / oven se pripravlja na trk
  15.      tŕk  medm. () posnema glas pri trku, trkanju: trk, trk, je potrkala na vrata; kamenje je padalo po skalah: trk, trk, trk / z glavama bi vama moral napraviti trk, trk, da bi se vama odprli
  16.      tŕkelj  -klja m (ŕ) nar. gorenjsko kos debla približno v velikosti polena: klati, nalagati trklje; debeli trklji
  17.      tŕkniti  -em dov.) 1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; brezoseb. nekajkrat je trknilo / tiho trkniti na okno 2. narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: trkniti s prstom po tobačnici / trknil ga je s komolcem narahlo sunil // narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: prijel je svoj kozarec in trknil ob njenega / trknila je jajce ob mizo, da se je ubilo // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trknili so in izpili; trknil je z nevesto / trkniti na zdravje 3. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogla je trknila ob kegelj; pri obratu sta se trknila / trknil je z glavo ob šipo / vešča je trknila v žarnico se je zaletela 4. napasti z glavo, rogovi: oven ga je hotel trkniti tŕknjen -a -o pog. omejen, neumen: trknjen je, da mu verjame; malo trknjena ženska / kot podkrepitev ne grem, saj nisem trknjen
  18.      trlèp  -épa m ( ẹ́) nar. dolenjsko neroda: tak trlep, pa bi rad obogatel
  19.      trlépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nar. dolenjsko neroden: velik, trlepen mož trlépno prisl.: trlepno pasti
  20.      tŕmež  -a m () trmoglavec: pri takem trmežu je prigovarjanje odveč ● knjiž. fantova neugnanost in trmež trma, trmoglavost
  21.      tŕmiti  -im nedov.) redko trmoglaviti: trmil je in ni hotel z njim / no, boste pa videli, je trmil še naprej vztrajal pri svojem mnenju
  22.      tŕn  -a m (ŕ) 1. koničast izrastek a) pri lesnatih rastlinah: odstraniti trne s stebla; deblo in veje so porasli s trni; dolgi, kratki, ostri trni; trni in bodice / trn vrtnice ga je ranil, zbodel; izdreti, izpuliti komu trn iz prsta b) na telesu nekaterih živali: riba s trni na plavutih // temu podobna izboklina na čem: natakniti si boksar z velikimi trni; prstan s kovinskim trnom 2. teh. stožčasto orodje ali stožčasta os: vpeti trn v primež; pritrditi brusilni kolut na trn 3. ekspr., s prilastkom kar povzroča duševno trpljenje: trn ljubosumnosti, zavisti ● ekspr. v duši, srcu mu tiči trn nekaj mu povzroča duševno trpljenje; ekspr. tukaj raste sam trn samo trnje; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. vsa je na trnih, ker ga še ni vznemirjena, nestrpna; pasna zaponka s trnom z delom, ki se vtakne v luknjico na drugem koncu pasu; zmlada se trn ostri človeka je treba začeti vzgajati že v mladostianat. trn koničast odrastek na zadnji strani vretenca; bot. listni, stebelni trn; beli trn trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cveti in rdečimi koščičastimi plodovi; glog; črni trn trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi, Prunus spinosa; kristusov trn trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti; bodčec; pasji trn trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti in strupenimi plodovi; čistilna krhlika; vrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha
  23.      tŕnek  -nka m () kaveljček z ostjo za lovljenje rib, ki se priveže na vrvico: trnek se ribi zapiči, zasadi v grlo; izdreti trnek; natakniti vabo na trnek; trnek z zalustjo / vreči trnek (v vodo); loviti ribe na trnek ● pog., ekspr. ribiči so ves dan namakali trnke lovili (ribe); ekspr. nastaviti, vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; ekspr. prijeti, zagrabiti za trnek podleči zvijačianat. koničast odrastek na zadnji strani vretenca; trn
  24.      trnìč  -íča m ( í) etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski: fant ji je podaril trnič
  25.      trníčje  -a s () trnovi grmi, zlasti manjši: kuščarji so se poskrili v trničje; nizko trničje

   88.837 88.862 88.887 88.912 88.937 88.962 88.987 89.012 89.037 89.062  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA