Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (88.312-88.336)


  1.      tígrček  -čka m (ȋ) manjšalnica od tiger: tigrčki se igrajo; tigrica in tigrčki ● ljubk. imeti črne mucke in tigrčke tigraste mucke ♪
  2.      tígrič  -a m (ȋ) tigrček: igranje tigričev ♪
  3.      tígrov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigre: tigrovi kremplji; tigrova koža ♦ min. tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem ♪
  4.      tígrovec  -vca m (í) med obema vojnama član tajne protifašistične organizacije TIGR na Primorskem: tigrovci in pripadniki tajnih mladinskih skupin ♪
  5.      tígrovski 1 -a -o prid. (í) tak kot pri tigru: bližati se s tigrovskimi koraki; človek s tigrovskimi zenicami / redko tigrovska koža tigrova ♪
  6.      tígrovski 2 -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigrovce ali na organizacijo TIGR: tigrovska akcija / tigrovski aktivisti ♪
  7.      tígrski  -a -o prid. (í) tak kot pri tigru: tigrski skok; tigrska krvoločnost / redko tigrska koža tigrova / ekspr. tigrski človek drzen, napadalen ♪
  8.      tíh  -a -o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter 3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna // ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril 4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč 5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja 6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje 7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe 8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor 9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem 10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena ● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ◊ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja navadno krajša pismena naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo tího prisl.: tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja ∙ ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo ♦ muz. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo tíhi -a -o sam.: na tiho stopati natiho; ekspr. na tihem pisati pesmi natihem; po tihem jokati potihem ♪
  9.      tíhcen  -a -o [cǝn] prid. (ȋ) ekspr. zelo tih: tihcen glas / otroka sta bila tihcena kot dve miški tíhceno prisl.: tihceno govoriti, jokati ♪
  10.      tihomôrski  -a -o prid. (ó) knjiž. tihooceanski: tihomorski otoki; tihomorska obala ♪
  11.      tíhost  -i ž (í) lastnost, značilnost tihega: tihost avtomobila / tihost ulic / popolna tihost tišina ♪
  12.      tíhót  medm. (ȋ-ọ̑) klic konju naprej v desno!: vpregel je konja, prijel za vajeti in pognal: tihot ♪
  13.      tihôten  -tna -o prid. (ó) precej tih: tihoten šepet / tihotna cesta; tihotno mesto / tihotna noč / tihotna misel tihôtno prisl.: tihotno stopati / v povedni rabi povsod je čudno tihotno ♪
  14.      tihôtiti  -im nedov. (ō ȏ) knjiž., redko tišati: tihotiti glas, jok ♪
  15.      tihôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost tihotnega: tihotnost sobe / popolna tihotnost ♪
  16.      tihožíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tihožitje: tihožitna kompozicija ● knjiž. tihožitno razpoloženje v pesmi razpoloženje, ki odraža mir, ubranost v naravi ♪
  17.      tihožítje  -a s (ȋ) um. slika, na kateri so upodobljeni v simbolično ali estetsko kompozicijo razporejeni negibni predmeti, živali, rastline: slikati tihožitja; cvetlično, lovsko tihožitje; razstava tihožitij ♪
  18.      tík 1 -a m (ȋ) tropsko drevo ali plemenit rumenkasto rjav les tega drevesa: pohištvo iz tika ♪
  19.      tík 2 -a m (ȋ) kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov: tik kapljice ♪
  20.      tík 3 -a m (ȋ) med. nehoteno, ponavljajoče se trzanje navadno obraznih mišic: ugotavljati vzroke tika / obrazni tik; tik prepone ♪
  21.      tík  prisl. (ȋ) v zvezi s prislovnim določilom 1. izraža neposredno bližino: hišo so zgradili tik ob morju; izbrala sta mizo tik pri vratih; hoditi, peljati tik za kom; pošta je tik za oglom; tik zraven so imeli trgovino / ekspr. slediti komu tik za petami 2. izraža zelo majhno časovno oddaljenost: pogajanja so prekinili tik pred koncem; vrnila se je tik pred nočjo; tik preden je odšel, je še telefoniral ● pog. vse ima tik pred nosom zelo blizu (stanovanja); pog. biti tik pred zdajci neposredno pred odločitvijo, začetkom; pog. tega ne delajte tik pred zdajci v zadnjem trenutku ♪
  22.      tik  predl., z rodilnikom za izražanje neposredne bližine: tik gozda je sprehajalna pot; usedla se je tik njega; stati tik okna, vrat; utaborili so se tik reke ♪
  23.      tík  medm. (ȋ) posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: tik, tik, tik, je udarjal metronom; prim. tiktak ♪
  24.      tìk  medm. (ȉ) posnema kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov: tik, tik, tik, udarjajo dežne kapljice ob šipo / srce bije tik, tik, tik ♪
  25.      tíkniti  -em dov. (í ȋ) dati glas tik: ura je še nekajkrat tiknila, nato se je ustavila ♪

   88.187 88.212 88.237 88.262 88.287 88.312 88.337 88.362 88.387 88.412  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA