Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (88.287-88.311)


  1.      têžkoindustríjski  -a -o prid. (ē-ȋ) nanašajoč se na težko industrijo: težkoindustrijsko središče / težkoindustrijski izdelki ♪
  2.      težkokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž. miren, nerazburljiv, vztrajen: težkokrven človek; biti, postati težkokrven ● knjiž., redko težkokrvna otožnost melanholija ◊ psih. težkokrvni temperament temperament, za katerega so značilne počasnost, neživahnost, nagnjenost k otožnosti, potrtosti ♪
  3.      težkonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. okoren, počasen: težkonoge race; težkonoga ženska ♪
  4.      têžkooborožênec  -nca m (ē-é) pri starih Grkih in Rimljanih težko oborožen vojak pešec: težkooboroženci in lahkooboroženci ♪
  5.      têžkost  in težkóst -i ž (é; ọ̑) lastnost, značilnost težkega: težkost bremena / težkost študija / ugotoviti težkost poškodbe / težkost in lahkost ♪
  6.      têžkotekočínski  -a -o prid. (ē-ȋ) metal. pri katerem se uporablja za ločevanje koristnih sestavin zmesi tekočina z ustrezno gostoto: težkotekočinski postopek; težkotekočinska separacija ♪
  7.      težkovôden  -dna -o prid. (ó) fiz., navadno v zvezi težkovodni reaktor reaktor, pri katerem se kot moderator uporablja težka voda: značilnosti težkovodnega reaktorja ♪
  8.      téžnost  -i ž (ẹ́) fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase: rakete premagajo zemeljsko težnost; naprave za merjenje težnosti; zakon o težnosti ♪
  9.      téžnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na težnost: težnostna sila / težnostni pospešek težni pospešek; težnostno polje polje, v katerem deluje težnost ◊ grad. težnostna pregrada pregrada, ki se upira prevrnitvi z lastno težo; teh. težnostna žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže ♪
  10.      tfèj  tudi tféj medm. (ȅ; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: tfej, pa taka hrana / zakaj se mu prilizujejo, tfej; tfej, tfej, grdoba; tfej ga bodi, kako preklinja ♪
  11.      thriller  gl. triler grozljivka ♪
  12.      tí  têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem tudi jaz; ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj; ona ga bolje pozna kot ti; če ti rečeš, bo že držalo; še ti tega ne bi zmogel; kriv si ti in nihče drug; kaj si to ti, prijatelj; on zna govoriti, ti pa ne; kaj pa ti tam, boš prišel / ekspr. jutri grem na tekmo. Ti in tvoje tekme izraža zavračanje / pog., iron. česa vsega ti ne veš / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ti in jaz bova šla po drva; ti neumnež, si ji verjel; ekspr. ubožica ti, ki si vedno sama b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče samo tebe, ampak vseh nas; tebi gotovo ni lahko, a razumi tudi druge; ekspr. nikogar nisem hotel žaliti, najmanj pa tebe / njena usoda ti je verjetno znana; te bomo že našli; praviš, da te to ne zanima; ekspr. ti bom že dal c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez tebe ne gremo nikamor; dobil sem pismo od tebe; k tebi ne bo prišla; jutri se bomo oglasili pri tebi; s teboj bi se moral pogovoriti / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljali so čezte; nate je pozabila; odejo bomo dali podte; tudi pote bodo prišli; zelo se je zavzemal zate; ekspr. to bi bilo nekaj zate // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: tebe ne bo doma; pa te menda ni strah; jaz moram to storiti, s teboj je drugače; to se ti je samo zdelo / knjiž. govoriti ti je o novostih govoriti moraš 2. ekspr. izraža nedoločeno, katerokoli osebo: samo prepirajo se in kričijo. Ti jih pa razumi; kar zasluži, zapije. Ti pa živi ali umri; tam ti dajo jesti in piti; pog. blešči se, da ti vid jemlje; križ je, če te nihče ne jemlje zares 3. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime ti je Urška, ali ne; hči ti bo zbolela; roke se ti tresejo; pog. a to ti je mož 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: on ti pa gre in vse pove sosedom; glej ga, ob kakšni uri ti pride; on pa ti sili v človeka 5. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti revček mali, spet se je polulal; o ti nevednež, kaj sem storil; o ti nadloga, ti, spet ga je polomil; to pa ni res, ti lažnivec / kot kletvica ti vrag ti, vse gre narobe 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki poudarja veliko mero, stopnjo povedanega: to ti je dekle; to ti je bil razgled; kako ti to tipka; kaj vse ti zna ● ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; ekspr. obrne se in odide meni nič, tebi nič ne da bi kaj rekel, brez pozdrava; ekspr. službo bo kmalu pustil, povem ti izraža trdno prepričanost; ekspr. tega ti ne pozabim ne bom pozabil, kar si storil (zame); ekspr. ne jezi me, ti rečem izraža opozorilo, svarilo; to je grdo od tebe, če mu ne pomagaš izraža neprimernost tega, kar izraža odvisni stavek; ekspr. na tebi je, kako bo vsa stvar potekala od tebe je odvisno; pog. dobimo se pri tebi v tvojem stanovanju; ekspr. zaleže za dva tebe za dva taka, kakor si ti; ni vedela, ali bi ji rekla ti ali vi jo tikala ali vikala; pog. biti na ti s kom tikati se s kom; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; prim. vi, vidva ♪
  13.      tíbet  -a m (ȋ) tekst. tkanina iz kakovostne volnene česan e, navadno v keprovi vezavi: obleka iz črnega tibeta ♪
  14.      tíbó  medm. (ȋ-ọ̑) klic konju naprej v desno!: prijel je za vajeti in pognal: tibo ♪
  15.      tìč  tíča m (ȉ í) 1. pog. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem; ptič: tiči žvrgolijo; ujeti tiča; petje tičev; poje kot tič lepo; živi kot tič svobodno, brezskrbno 2. ekspr. lahkoživ, malopriden človek: ljudje takih tičev ne marajo; za tiče te vrste je sodišče; s tistimi tiči se ne boš družil / on je čuden tič človek; vseh sort tiči so med nami ljudje // navadno v povedni rabi iznajdljiv, prebrisan človek: starejši so bili drugačni tiči kot mi; on je tič, da malo takih; ti si mi pa tič / tič je, da je toliko naredil sposoben, podjeten; res je tič, da si upa pogumen; kljub starosti je še tič dosti zmore 3. evfem. moški spolni ud: odpel je hlače in pokazal tiča ● pog., ekspr. je nočni tič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje; pog. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; pog. kar tako živi z neko žensko, pa ni ne tič ne miš ne poročen ne samski; nar. pol tič(a) pol miš(a) netopir; pog. iste sorte tiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo ♪
  16.      tíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od tič: tički skakljajo po vejah; gnezdo s tički; živi kot tiček na veji svobodno, brezskrbno / tiček je prisluškoval; pregledovali so jih, če se ne skriva med njimi kakšen tiček / kot nagovor čakaj me, tiček, ti bom že pokazal / v mladosti je bil pravi tiček je rad dvoril dekletom 2. pog. otroška piščalka v obliki ptička: če boš priden, ti bom kupil tička; piskati na tička 3. otr. moški spolni ud: prijel je tička in lulal; zapni si hlače in skrij tička ♪
  17.      tíčji  -a -e prid. (ȋ) pog. ptičji: tičje noge; tičje gnezdo; tičje petje / tičja glava majhna, ozka glava z izrazitim, koničastim nosom ∙ nar. tičji lim evropsko ohmelje; pog. samo tičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo ♦ les. tičji javor furnir iz javorovega lesa z vzorcem, podobnim ptičjim očem ali ikram ♪
  18.      tíčko  -a m (ȋ) ekspr. iznajdljiv, prebrisan človek: bil je tičko, nobeni se ni dal ujeti / ti si mi tičko ♪
  19.      tičmìš  -íša m (ȉ í) nar. netopir: neslišno preletavanje tičmišev ♪
  20.      tíčnik  -a m (ȋ) zastar. ptičnica: izpustiti ptiča iz tičnika; kovinski tičnik ♪
  21.      tifózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. tifusen: tifozni vojaki / tifozna vročica ♪
  22.      tífus  -a m (ȋ) poljud. bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, strok. trebušni tifus: preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifus ♦ med. pegasti ali pegavi tifus bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši; pegavica ♪
  23.      tífusen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija ♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne ♪
  24.      tífusnik  -a m (ȋ) knjiž. tifusni bolnik: zdraviti tifusnike ♪
  25.      tíger  -gra m (í) 1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat; ujeti, ustreliti tigra; krvoločen tiger; boril se je kot tiger junaško ♦ zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis 2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec 3. redko tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre 4. med drugo svetovno vojno nemški tank s tedaj najmočnejšim topom: nemška vojska je s tigri prišla pred Leningrad / napadati s tanki tiger ♪

   88.162 88.187 88.212 88.237 88.262 88.287 88.312 88.337 88.362 88.387  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA