Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (88.112-88.136)
- temnopólten -tna -o [tǝm-u̯t] prid. (ọ̑) temnopolt: temnopolten človek ♪
- tèmnost tudi temnóst -i [tǝm] ž (ǝ̀; ọ̑) lastnost temnega, temna barva: temnost obraza; stopnja temnosti / temnost barv / knjiž. temnost pojma nejasnost, nerazumljivost ♪
- temôten -tna -o [tǝm] prid. (ó) knjiž. temačen, temen: temotno ozračje / ekspr. temotna bodočnost ♪
- temôtnost -i [tǝm] ž (ó) knjiž. temačnost, temnost: temotnost neba ♪
- têmpelj -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno: zgraditi tempelj; antični, budistični, egipčanski tempelj; ruševine templja; daritev v templju; pren., publ. banke so postale templji moči ♪
- têmpeljček -čka [pǝl] m (é) manjšalnica od tempelj: slika s tempeljčkom v ozadju ♪
- têmpeljski -a -o [pǝl] prid. (é) nanašajoč se na tempelj: tempeljska dvorana / tempeljska straža / tempeljsko mesto ♪
- têmper tudi témper [pǝr] neskl. pril. (ȇ; ẹ̑) metal., navadno v zvezi temper litina litina, ki je žarjena, da se poveča oblikovalnost; temprana litina ♪
- témperen tudi têmperen -rna -o prid. (ẹ̑; ȇ) um. tempera neskl. pril.: temperna barva / temperna tehnika ♪
- tempíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tempiranje: tempirni mehanizem ♦ voj. tempirni vžigalnik ♪
- tempírnik -a m (ȋ) voj. naprava za tempiranje topovskih izstrelkov ♪
- têmpljevec -vca m (é) zgod. templjar: templjevci in benediktinci ♪
- témpo -a m (ẹ̑) 1. hitrost poteka, dogajanja: tempo narašča, se stopnjuje; obdržati, pospešiti, zmanjšati tempo; tempo gradnje, razvoja, življenja / učni tempo učencev / publ., z oslabljenim pomenom: stroj dela v enakomernem tempu enakomerno; prikazovati kaj s počasnim tempom // šport. hitrost poteka igre, tekmovanja: tekač ni zdržal tempa / tempo vodečega kolesarja 2. muz. hitrost izvajanja: določiti tempo skladbe; kontrastiranje tempov / skladba v hitrem tempu ◊ šah. izgubiti tempo narediti za dosego določenega položaja potezo več, kot je potrebno; neskl. pril.: šah. tempo poteza poteza, ki nasprotnika prisili, da naredi zase neugodno potezo ♪
- tèmveč tudi temvèč vez. (ȅ; ȅ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ta novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila; delo ne ločuje, temveč združuje ljudi; ni rodila doma, temveč v bolnišnici; ne začni z očitanjem in grožnjo, temveč s prijazno besedo 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le - temveč tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: zanjo bi bila to ne samo sreča, temveč tudi čast; dobil je ne samo smuči, temveč tudi drsalke; ni samo govoril, temveč tudi delal / sodelovanje ob meji ni samo koristno, temveč tudi nujno ♪
- tén -a m (ẹ̑) 1. knjiž. polt: človek rjavega, temnega tena 2. kozm. obarvana krema, ki se nanaša na obraz in vrat pred pudranjem, ličenjem: nanesti, uporabiti ten / barvni teni ♪
- tendenciózen -zna -o prid. (ọ̑) slabš. ki ima s pristranskim prikazovanjem namen doseči prepričevalen učinek: ta članek je tendenciozen; tendenciozna kritika; tendenciozno obveščanje / tendenciozen pisatelj tendenciózno prisl.: tendenciozno kaj obravnavati ♪
- tendencióznost -i ž (ọ̑) slabš. lastnost, značilnost tendencioznega: tendencioznost članka, polemike / obdolžiti koga tendencioznosti tendencioznega ravnanja ♪
- tendénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki ima namen doseči prepričevalen učinek: tendenčno opisovanje, poročanje; narodno, politično tendenčen / tendenčna književnost, umetnost / redko tendenčne teorije o nastanku naroda tendenciozne tendénčno prisl.: tendenčno preoblikovati motiv ljudske pripovedke ♪
- tendénčnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost tendenčnega: politična tendenčnost; tendenčnost povojne književnosti / razmere so pisatelja silile v tendenčnost ♪
- ténder -ja m (ẹ́) 1. žarg., žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva; zalogovnik: premog na tenderju; vodni rezervoar v tenderju 2. nekdaj ladja, čoln, ki spremlja druge ladje in jih oskrbuje s potrebščinami: pluti na tenderju, s tenderjem ♪
- tenek ipd. gl. tanek ipd. ♪
- tenénte -ja m (ẹ̑) v Italiji poročnik: tenente z vojaki ♪
- ténis -a m (ẹ̑) športna igra, pri kateri igralec z loparjem udarja žogo čez mrežo v nasprotnikovo polovico igrišča: igrati tenis; tekmovanje v tenisu / namizni tenis ki se igra s celuloidno žogico na mizi; neskl. pril.: tenis igrišče ♪
- tenisíšče -a s (í) knjiž., redko teniško igrišče ♪
- teníšče -a s (í) zastar. teniško igrišče: s tenišča se sliši tleskanje teniških loparjev ♪
87.987 88.012 88.037 88.062 88.087 88.112 88.137 88.162 88.187 88.212