Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (87.937-87.961)


  1.      šúmnik  -a m (ȗ) lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumniki ♪
  2.      šumník  -a m (í) nar. manjši slap: brzice in šumniki ♪
  3.      šúmnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost šumnega: šumnost gozdov / šumnost vetra ♪
  4.      šumòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. (pritajeno) šumenje: poslušati šumot gozdov; šumot reke / šumot svile / šumot ljudi v kavarni / ptica je s šumotom odletela ♪
  5.      šumôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. ki (pritajeno) šumi: šumoten gozd ♪
  6.      šúmski 1 -a -o (ȗ) pridevnik od šum: šumski značaj glasov ♪
  7.      šúmski 2 -a -o prid. (ȗ) nar. gozden: šumske živali ♪
  8.      šúnd  -a m (ȗ) nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti: brati, prodajati šund; filmski, literarni šund; neskl. pril.: šund literatura ♪
  9.      šúnder  -dra m (ú) nižje pog. hrup, trušč: v sobi je nastal šunder; ne delajte takega šundra ♪
  10.      šúnkin  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na šunko: pes je glodal veliko šunkino kost / šunkin nadev ♪
  11.      šúp  -a m (ȗ) zastar. (prisilni) odgon: v zaporu je čakal na šup / v šupu je bilo deset političnih osumljencev v skupini, namenjeni za (prisilni) odgon ♪
  12.      šúpelj  -plja -e prid. (ú) zastar. votel: šuplje drevo / šuplja repa puhla ♪
  13.      šús  -a m (ȗ) 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel: šus v glavo, nogo / šus ga je samo oplazil 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti šus; ima dva šusa 3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek: kako moreš biti tak šus ● žarg., šport. peljal je šus spustil se je naravnost po strmini navzdol ♪
  14.      šuštênje  -a s (é) glagolnik od šušteti: šuštenje vetra; lahno šuštenje listja / šuštenje papirja, svilene obleke ♪
  15.      šuštéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti // povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem šuštèč -éča -e: svilena šušteča ruta ♪
  16.      švéder  -dra m (ẹ́) nav. mn., ekspr. obrabljen, ponošen čevelj: obut je v stare švedre ♪
  17.      švédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Švede ali Švedsko: švedski jezik / švedski film / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi ◊ agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec; šport. švedska gimnastika telesne vaje za oblikovanje pravilne drže telesa in skladno krepitev mišic; (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke ♪
  18.      švéjkovski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. tak kot pri Haškovem Švejku: švejkovski humor ♪
  19.      švéjkovstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. ravnanje ali vedenje, podobno Švejkovemu: njegovo švejkovstvo jih je spravilo v smeh ♪
  20.      švèrc  in švêrc švêrca m (ȅ é; ȇ) nižje pog. tihotapljenje, tihotapstvo: šverc z mamili ● nižje pog. avtomobil je kupil na šverc nezakonito, skrivaj ♪
  21.      švígelj  -glja m (í) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahovati s švigljem 2. zelo velik in suh človek: ta švigelj nima nobene moči ♪
  22.      švígniti  -em dov. (í ȋ) 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju ♪
  23.      švíndel  -dla m (í) nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je navaden švindel ♪
  24.      švísniti  -em dov. (í ȋ) švistniti: jermen je švisnil / krogla je švisnila mimo njega ♪
  25.      švíst  -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišati je bilo švist biča, kose, puščice / redko švist svilenega krila šumenje, šuštenje / krogla je s švistom letela mimo ♪

   87.812 87.837 87.862 87.887 87.912 87.937 87.962 87.987 88.012 88.037  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA