Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (87.887-87.911)
- štórkljež -a m (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: s takim štorklježem si ne moreš nič pomagati / kot psovka štorkljež nerodni ♪
- štórkljin -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na štorklje: dolge štorkljine noge / štorkljini mladiči / štorkljino gnezdo ♪
- štórovec -vca m (ọ̄) gozd. drevo, zraslo iz poganjka na štoru: posekati štorovce // gozd iz takih dreves: hrastov štorovec ♪
- štoróvje tudi štórovje -a s (ọ̑; ọ̄) več štorov, štori: suho borovo štorovje ♪
- štós -a m (ọ̑) žarg. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: izmišlja si vedno nove štose; poznam take štose; dober, obrabljen štos; gimnazijski štosi / v povedno-prislovni rabi to bi bil štos, če bi se mož vrnil / kar tako, za štos se je prijavil ne z resnim namenom ∙ žarg. ti si pa za štose si šaljiv, neresen ♪
- štosêr -ja m (ȇ) žarg. šaljivec, neresnež: to je velik štoser ♪
- štrbóncelj -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji ♪
- štrbúnk -a m (ȗ) ekspr. slišen padec (v vodo): ob vsakem štrbunku so gledalci na bregu zakričali / od sunkov in štrbunkov ga je vse bolelo / štrbunk kamna v vodo / čaka jih samo še štrbunk s padalom skok ∙ ekspr. zaslišal se je glasen štrbunk glas ob padcu (v vodo); šalj. stranišče na štrbunk suho stranišče ♪
- štrbúnk in štrbùnk medm. (ȗ; ȕ) posnema zamolkel glas pri padcu (v vodo): spodrsnilo mu je: štrbunk, pa je bil v vodi / splezal je na desko in štrbunk v globino ♪
- štrbúnkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. slišno pasti (v vodo): skala je štrbunknila v vodo; vedro štrbunkne v vodnjak / štrbunknil je vznak in obležal kot mrtev ∙ ekspr. kuna je štrbunknila v reko skočila ♪
- štŕc -a m (ȓ) redko slišen curek: mleko je iztekalo v štrcih / glasen štrc vode ♪
- štŕcelj -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa ♪
- štŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) redko slišno brizgniti: mleko štrcne iz vimena / preh. štrcniti v zrak razkužilno sredstvo brizgniti ♪
- štrêmelj -mlja m (é) nar. suho golo deblo: podrl je le kak štremelj in grm / goličava je bila polna suhih štremljev štorov ♪
- štrígelj -glja m (í) nar. čohalo: odrgniti krave s štrigljem; konjski štrigelj ♪
- štrìk štríka m (ȉ í) nižje pog. vrv: napeti štrik; obesiti perilo na štrik ∙ nižje pog. najraje bi si dal štrik za vrat se obesil; pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost ♪
- štŕk -a m (ȓ) nar. prekmursko štorklja: štrki so že odleteli ♪
- štŕk medm. (ȓ) izraža glas pri brizganju, škropljenju: s pištolo na vodo je brizgal okrog sebe: štrk, štrk ♪
- štŕkelj -klja m (ŕ) nar. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje; štrcelj: iz štrklja so pognale nove mladike; štrklji hrasta ♪
- štŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) redko slišno brizgniti: kri je štrknila iz rane; kapljica apna mu je štrknila v oko / preh. štrknil je slino iz ust ♪
- štrléti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila ∙ ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala ♪
- štropòt -ôta m (ȍ ó) glagolnik od štropotati ali štropotniti: štropot dežja; štropot plohe ♪
- štropôtniti -em dov. (ó ȏ) dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno ♪
- štrúdelj -dlja tudi -na [dǝl] m (ú) nižje pog. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi; zavitek: speči štrudelj / jabolčni štrudelj ♪
- štrúkelj -klja m (ú) 1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: speči štruklje in potico; na pot mu je dala tri štruklje / medeni, pehtranovi štruklji / nar. dolenjsko iti po štruklje na obisk na dan žegnanja, ko se obdaruje s tem pecivom // kar je po obliki temu podobno: iz zmletega mesa narediti štrukelj; zviti razvaljano testo v štrukelj; dati v pekač dva štruklja 2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi: skuhati, zrezati štruklje / vzeti največji štrukelj iz sklede kos te jedi / ajdovi štruklji; orehovi, sirovi štruklji ♪
87.762 87.787 87.812 87.837 87.862 87.887 87.912 87.937 87.962 87.987