Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (87.737-87.761)



  1.      šotíšče  -a s (í) nahajališče šote: šotišče je že izčrpano
  2.      šôtor  -óra in -ôra mọ́, ó) 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranicoekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice // temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet
  3.      šotórček  tudi šotôrček tudi šôtorček -čka m (ọ̑; ō; ó) manjšalnica od šotor: postaviti šotorček; šotorček za dve osebi
  4.      šotóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šotor: šotorni količki; šotorno platno / knjiž. šotorno naselje kamp
  5.      šotoríšče  -a s (í) 1. taborišče: šotorišče turške vojske / vojaško šotorišče 2. knjiž. kamp: preživeti počitnice v šotorišču; šotorišče s trgovino / prostor je primeren za šotorišče
  6.      šotoríti  -ím tudi šotóriti -im nedov. ( í; ọ̄ ọ̑) taboriti: med počitnicami je šel šotorit; šotoriti ob reki, v gorah / tam je šotorila vojska
  7.      šotorjênje  tudi šotórjenje -a s (é; ọ̄) glagolnik od šotoriti: vračati se s šotorjenja; oprema za šotorjenje
  8.      šotórski  tudi šotôrski tudi šôtorski -a -o prid. (ọ̑; ō; ó) nanašajoč se na šotor: šotorska streha; klini in šotorske vrvice / šotorsko platno / ekspr. preživljati dopust v šotorskem naselju v kampu ∙ šotorski praznik pri judih jesenski praznik v spomin na štiridesetletno potovanje po puščavi po odhodu iz egiptovske sužnostišport. šotorsko krilo
  9.      šoviníst  -a m () pristaš šovinizma: narodna nestrpnost šovinistov; nacionalisti in šovinisti
  10.      šovinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na šoviniste ali šovinizem: šovinistična gesla / teroristične in šovinistične organizacije / šovinistična nestrpnost; šovinistično sovraštvo šovinístično prisl.: šovinistično nastopati proti komu; šovinistično obarvan članek
  11.      šovinízem  -zma m () prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in sovražen odnos do drugega naroda: boriti se proti šovinizmu; šovinizem in nacionalizem / romanu so očitali narodni šovinizem ∙ ekspr. moški šovinizem prepričanje moških, da so več vredni kot ženske
  12.      špèc  špêca m ( é) žarg. tožljivec: kar zatoži. Ne bom, nisem špec
  13.      špeceríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na špecerijo: špecerijska trgovina / trgovec s špecerijskim blagom
  14.      špeceríst  -a m () v nekaterih deželah trgovec z živili: špeceristi so zaprli trgovine; kupiti pri špeceristu
  15.      špedicíjski  tudi špedícijski tudi spedicíjski tudi spedícijski -a -o prid. (; í) nanašajoč se na špedicijo: špedicijski stroški / špedicijska pogodba
  16.      špeditêr  tudi speditêr -ja m () 1. delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: uvoznik je sklenil pogodbo s špediterjem / selitev je opravil špediter 2. v nekaterih deželah lastnik špedicije: njegov oče je špediter
  17.      špeditêrski  tudi speditêrski -a -o prid. () nanašajoč se na špediterje: špediterski posli / špeditersko podjetje
  18.      špégli  -ov m mn. (ẹ̑) nižje pog. očala: nositi špegle; brez špeglov slabo vidi
  19.      špèh  špêha m ( é) pog. 1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal ∙ pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena
  20.      špêhek  -hka m (ē) ekspr. manjšalnica od špeh: zaklal je prašiča in odrl špehek / boš malo špehka in kruhka / špehek se mu nabira redi se
  21.      špetír  -a m () nižje pog. prepir, prerekanje: povzročiti špetir; špetir med zakonci, s sosedi / živeti v špetiru s kom ∙ nižje pog. pri sosedovih je večen špetir zelo pogosto se prepirajo
  22.      špíc  -a m () pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom: dresiran špic / beli špic; nemški špic
  23.      špícelj  -clja m (í) 1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj
  24.      špíčenje  -a s () pog. šiljenje, ostrenje: špičenje svinčnika / špičenje fižolovk
  25.      špíčiti  -im nedov.) pog. 1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke 2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili

   87.612 87.637 87.662 87.687 87.712 87.737 87.762 87.787 87.812 87.837  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA