Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (87.662-87.686)


  1.      škropívo  -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja ♪
  2.      škropljênje  -a s (é) glagolnik od škropiti: takrat je bilo potrebno škropljenje ulic / škropljenje sadnega drevja; sredstvo za škropljenje ♪
  3.      škrôpniti  -em in škrópniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑) 1. v kapljicah, curkih vreči: škropnila ji je vodo v obraz 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je škropnila na vse strani / nekaj krvi je škropnilo na tla ♪
  4.      škropòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od škropotati: škropot dežja; slišati je bilo zamolkel škropot padajočega kamenja ♪
  5.      škrpèt  -êta in škrpét -a m (ȅ é; ẹ̑) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: potepuh v škrpetih in ponošenem klobuku // čevelj sploh: obul je pošvedrane škrpete; popraviti stare škrpete ♪
  6.      škrpêtelj  -tlja tudi -na [tǝl] m (é) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: bil je v škrpetljih in raztrgani obleki ♪
  7.      škŕt  -a m (ȓ) 1. kratek, rezek glas: slišati je bilo rahel škrt / s škrtom odpreti 2. glagolnik od škrtniti: škrt ključa v ključavnici; škrt suhe veje / molk je prekinil škrt zob ♪
  8.      škŕt  -a -o prid. (ȓ r̄) pog. skop: bil je zelo škrt ♪
  9.      škŕt  medm. (ȓ) posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt ♪
  10.      škŕtec  -tca m (ȓ) nar. vzhodno skopuh: bil je velik škrtec ♪
  11.      škŕtež  -a m (ȓ) ekspr. skopuh: nočejo se družiti s tistim škrtežem ♪
  12.      škŕtniti  -em dov. (ŕ ȓ) ob premaknitvi dati kratek, rezek glas: ključ je škrtnil v ključavnici; kljuka, ura škrtne; petelin puške škrtne; stikalo je škrtnilo; vrata so škrtnila; brezoseb. v sobi je škrtnilo / kamen, pesek je škrtnil pod čevlji; suha vejica je škrtnila pod nogami počila // povzročiti s čim tak glas: škrtniti z zobmi ♪
  13.      škŕtost  -i ž (r̄) pog. skopost: opravljajo ga zaradi njegove škrtosti ♪
  14.      škrúpelj  -na in -plja [pǝl] m (ú) nav. mn., nižje pog. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja; skrupul: imeti škrupeljne / to je naredil brez škrupeljnov ∙ nižje pog. taki ljudje nimajo škrupeljnov so brezvestni ♪
  15.      škŕžek  -žka m (ȓ) zool. sladkovodna školjka z močno lupino, znotraj pokrita z biserno matico, Unio: nabirati škržke / navadni, potočni škržek ♪
  16.      škŕžen  -žna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na škrge: po škržni barvi ugotoviti, da so ribe sveže ♦ zool. škržni lističi, obloki; škržni poklopec; škržna raza ali škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge; škržno ogrodje del okostja glave pri ribah, ki ga sestavlja pet škržnih oblokov ♪
  17.      škúner  -ja m (ú) navt. 1. navadno tekmovalna jadrnica z dvema jamboroma in trikotnimi jadri: kateri škuner bo prišel prvi na cilj 2. nekdaj večja tovorna jadrnica s tremi do sedmimi jambori: na škuner so nalagali les ♪
  18.      škúrh  -a m (ȗ) zool. velika močvirska ptica z dolgim, nekoliko upognjenim kljunom, Numenius: tam so gnezdili škurhi / veliki škurh ♪
  19.      škvêr  -a m (ȇ) žarg., navt. ladjedelnica: vzdolž obale so delovali trije škveri / popravljati čoln v škveru ♪
  20.      šlèk  medm. (ȅ) izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: spet se ti ni posrečilo, šlek, šlek; smejali so se mu in mu strgali korenček: šlek, šlek, šlek ♪
  21.      šlém  tudi šlèm šléma m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. nekdaj iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave: vitez z železnim šlemom / koničasti šlem 2. knjiž. čelada: gasilski šlem ◊ zool. zelo velik morski polž, katerega hišica ima široko ustje, Cassidaria echinophora ♪
  22.      šlèp  in šlép šlépa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) navt. plovilo brez lastnega pogona, ki se priveže, priklene k vlečni ladji, zlasti za prevažanje tovora: s premogom naložen šlep; vlačilec s šlepom ♪
  23.      šléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil ♪
  24.      šlíc  -a m (ȋ) nižje pog. razporek (pri hlačah): zapeti si šlic ♪
  25.      šlìk  medm. (ȉ) izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: šlik, šlik, se ji je posmehoval; strgala mu je korenček: šlik šlak ♪

   87.537 87.562 87.587 87.612 87.637 87.662 87.687 87.712 87.737 87.762  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA