Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (87.612-87.636)



  1.      škorpijónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. tak kot pri škorpijonu: na sliki je bilo bitje s škorpijonskim repom 2. slabš. hudoben, zloben: škorpijonski človek
  2.      škótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škote ali Škotsko: škotski jezik / škotske dude / škotski ovčar ovčar z zelo ozko glavo, dolgo, košato dlako črne, rjave in bele ali modro sive barve; škotski viski viski iz (ječmenovega) slada, navadno z vonjem po dimu; škotsko sukno sukno z večjim karom, zlasti rdeče, modre, zelene barvelov. škotski seter seter s črno dlako in temno rjavimi ožigi; obl. škotsko krilo krilo s škotskim karom in gubami, speto na levi strani z veliko zaponko; šah. škotski gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje daminega kmeta; tekst. škotski karo večji karo, zlasti rdeče, modre, zelene barve; vet. škotsko govedo temno sivo govedo, ki se goji zaradi mesa
  3.      škŕb  -a -o prid. ( ŕ) star. škrbast: škrba starka
  4.      škŕbec  -bca m () ekspr. škrbav človek: dokler mi ne naredijo novega zoba, bom škrbec
  5.      škŕbiti  -im, in škrbíti in škŕbiti -im nedov.; ŕ) povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: vlaga škrbi omet ● star. moral sem škrbiti svoje prihranke zmanjševati
  6.      škŕcniti  -em dov.) ekspr. dati kratek, odsekan glas: stikalo je škrcnilo in luč je zasvetila; brezoseb. v kolenu mi je škrcnilo
  7.      škrèb  medm. () posnema glas pri škrebljanju: izza omare se je slišalo: škreb, škreb
  8.      škrgonóžec  -žca m (ọ̑) zool., navadno v zvezi navadni škrgonožec v sladkih vodah živeči rak z enajstimi pari nožic listaste oblike, na katerih so škržni izrastki, Branchipus stagnalis
  9.      škribènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) zastar. 1. pisar: škribent je vse sproti zapisal 2. pisatelj, pisec: roman nepomembnega škribenta
  10.      škríc  -a m () 1. vsak od obeh močno podaljšanih delov na hrbtni strani fraka: škrici mu opletajo okoli nog; dolga škrica; škrici fraka / suknjič na škrice 2. star. gosposki človek, meščan: postati škric; škric ne ve, kako je na kmetih / grajski, mestni škric
  11.      škrícovski  -a -o prid. () zastar. gosposki, gizdalinski: nosi klobuk in škricovske čevlje
  12.      škríl  -a [i tudi il] m () nar. skril ž: hlev je bil pokrit s škrili / vrtati v škril skrilavec
  13.      škríl  -í [i tudi il] ž () nar. skril ž: v tem kraju je še nekaj hiš, pokritih s škrilmi / apnenec in škril skrilavec
  14.      škrílen  -lna -o prid. () nar. skrilast: škrilne plošče
  15.      škrílje  -a s () nar. več skrili, skrili: hiša je bila pokrita s škriljem
  16.      škríp  -a m () škripanje: prebudil ga je škrip vrat; škrip stopnic, zavor / zdrzniti se ob vsakem škripu ♦ obrt. čevlji na škrip nekdaj čevlji z usnjenim vložkom med podplatom in notranjikom, ki pri hoji povzroča škripanje
  17.      škríp  medm. () izraža kratek, visok glas pri trenju, drgnjenju: škrip, škrip, škrip, je bilo slišati s stopnic / škrip škrap
  18.      škrípčevje  -a s () priprava iz več škripcev za dviganje težjih bremen: namazati, pritrditi škripčevje; dvigati s škripčevjem / ročno škripčevje ♦ teh. navadno škripčevje iz enakega števila pritrjenih in gibljivih kolutov
  19.      škrípec  -pca m () 1. priprava iz vrtljivega koluta in vrvi za dviganje bremen: obesiti, pritrditi škripec; namestiti vrv na škripec; škripanje škripca / leseni škripec ♦ teh. dvožlebni škripec; vet. škripec lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji 2. nav. mn., ekspr., s predlogom neprijeten, zapleten položaj: pomagati komu iz škripcev; biti, znajti se v hudih škripcih
  20.      škrípniti  -em dov.) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratek, visok glas: zapah je škripnil in vrata so se odprla; brezoseb. v ključavnici je škripnilo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratek, visok glas: nehote je škripnil z zobmi 2. nizko umreti: lansko zimo je škripnil
  21.      škripòt  -ôta m ( ó) knjiž. škripanje: škripot vrat
  22.      škŕkniti  -em dov.) redko škrtniti: vrata so škrknila / veja je škrknila pod nogami
  23.      škŕl  -a [r tudi rl] m () nar. skril ž: v teh krajih so hiše pokrivali s slamo, le redko s škrli / dvigniti škrl s tal kamnito ploščo
  24.      škŕl  -í [r tudi rl] ž () nar. skril ž: v teh krajih so pokrivali strehe s korci ali pa škrlmi / z mahom porasle škrli kamnite plošče
  25.      škŕlec  -lca m () star. škrjanec: poslušati petje škrlca

   87.487 87.512 87.537 87.562 87.587 87.612 87.637 87.662 87.687 87.712  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA