Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (87.537-87.561)


  1.      širokoúst  -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz ♪
  2.      širokoústen 1 -tna -o prid. (ȗ) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokousten moški ♪
  3.      širokoústen 2 -tna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje širokoústno prisl.: širokoustno ji je zagotavljal ljubezen ♪
  4.      širokoústenje  -a s (ū) glagolnik od širokoustiti: to je samo širokoustenje ♪
  5.      širokoústiti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti: širokoustiti o čem; lažnivo širokoustiti širokoústiti se hvaliti se, bahati se: ne verjemi mu vsega, rad se širokousti; širokoustiti se z uspehi ♪
  6.      širokoústnež  -a m (ȗ) ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: imajo ga za širokoustneža in sleparja; ko je pijan, je neznosen širokoustnež ♪
  7.      širokoústnost  -i ž (ú) ekspr. hvalisavost, bahavost: poznali so ga po širokoustnosti ♪
  8.      širokovéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: za hišami se vidijo širokovejni orehi ♪
  9.      širokovésten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ni natančen, strog glede svojega moralnega ravnanja: bil je znan kot širokovesten človek ♪
  10.      širokovéstnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost širokovestnega človeka: očitajo mu širokovestnost ♪
  11.      šírom  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; brigade delajo širom po domovini ♪
  12.      šírom  predl. (ȋ) neustalj., z rodilnikom (na) široko po: zaradi znanja je slaven širom države ♪
  13.      šírošíren  -rna -o prid. (ȋ-ȋ) knjiž., ekspr. prostran, obsežen: široširna ravan ♪
  14.      šírši  -a -e prid. (ȋ) 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena ♪
  15.      šírting  -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, zlasti za srajce ♪
  16.      šíti  šíjem nedov., šìl (í ȋ) star. šivati: šila je trak k čepici / ta krojač dobro šije šít -a -o: šita usnjena žoga ♪
  17.      šív  -a m (ȋ) 1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu // nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden // med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive 2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi 3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi // med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv ◊ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv ♪
  18.      šíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šiv: šivni rob / šivno mesto ♪
  19.      šivíljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šivilje ali šiviljstvo: šiviljska delavnica / šiviljska obrt / šiviljska vajenka ♪
  20.      šivíljstvo  -a s (ȋ) obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo ♪
  21.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti ♪
  22.      škèc  škêca m (ȅ é) nar. košček, grižljaj: škec kruha ♪
  23.      škílec  -lca m (ȋ) star. škilavec ♪
  24.      škiléti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati škilast: ker se mu je slabšal vid na levem očesu, je vse bolj škilel / ekspr. kar škilel je od jeze ♪
  25.      škílež  -a m (ȋ) ekspr. škilavec ♪

   87.412 87.437 87.462 87.487 87.512 87.537 87.562 87.587 87.612 87.637  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA