Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (87.387-87.411)



  1.      šémber  [bǝr] medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šember, zdaj pa vemo, kdo je kriv
  2.      šembíljski  -a -o prid. () etn., v zvezi šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj
  3.      šémiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) oblačiti v (pustno) šemo: šemiti otroka; šemiti se za pusta // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: nikar tako ne šemi otroka; zakaj se tako šemiš
  4.      šémljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od šemiti: šemljenje otrok za pusta
  5.      šempétrski  tudi šempêtrski -a -o [šem in šǝm] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šempeter: šempetrske hiše / zaprt je bil v šempetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori
  6.      šémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šeme: šemski sprevod / šemski liki
  7.      šèn  šêna m ( é) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki: zdravljenje šena
  8.      šénk  in šènk šénka in šènk šênka m (ẹ̑; ẹ́; é) nižje pog. dar, darilo: dati šenk / dobiti kaj za šenk
  9.      šènt  šénta in šênta m ( ẹ́, é) 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili b) začudenje: šent, kako si suh c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil
  10.      šentjernéjski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ̑) zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov
  11.      šentpétrski  tudi šentpêtrski -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šentpeter: šentpetrski most / zaprt je bil v šentpetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori
  12.      šépec  -pca m (ẹ̑) redko šepavec: grbec in šepec
  13.      šepèt  -éta m ( ẹ́) glagolnik od šepetati: pogovor je prešel v nerazločen šepet; skrivnosten šepet / šepet morja / govoriti s šepetom
  14.      šepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepniti: šepetniti na uho, v uho / pazi nase, mu je šepetnila
  15.      šéping  -a m (ẹ̑) strojn. stroj za obdelovanje kovine s kratkim, vodoravnim gibom
  16.      šépniti  -em, tudi šepníti in šépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́ ẹ̑) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: sklonil se je k njemu in mu nekaj šepnil; šepniti na uho, v uho / so že tu, je šepnila
  17.      šêrbet  in šerbét -a m (; ẹ̑) osvežujoča orientalska pijača iz razredčenega sadnega soka s sladkorjem, dišavami: piti šerbet / vanilijev šerbet
  18.      šêrcerjevec  -vca m (é) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Šercerjeve brigade: napad šercerjevcev
  19.      šêrif  -a m () v Združenih državah Amerike vodja lokalne policije v manjših krajih: postati šerif
  20.      šêrifski  -a -o prid. () nanašajoč se na šerife: šerifska služba / šerifska zvezda
  21.      šerjè  -à s ( ) nar. ločje: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec)
  22.      šést  šêstih štev. (ẹ̑ é) izraža število šest [6] a) v samostalniški rabi: dvakrat tri je šest; šestim so dali nagrado / ura je šest; vstajati ob šestih zjutraj 6h; čakati od šestih do sedmih (zvečer) 18h b) v prilastkovi rabi: nastopilo je šest igralcev; šest mesecev star otrok; vožnja je trajala šest ur; tudi neskl.: izkušnje zadnjih šest(ih) let // neskl. izraža številko šest: avtobusna proga šest; tekma se je končala s šest proti pet ● ekspr. dopolnil je šest križev šestdeset let; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za torel. šest resnic
  23.      šest...  ali šést... in šest... prvi del zloženk (ẹ̑) 1. nanašajoč se na število šest: šestdneven, šestmesten 2. za šest večji od vsote desetic, na katere se nanaša: šestintrideset
  24.      šéstcéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest cevi: šestcevno raketno orožje
  25.      šéstcilíndrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) strojn. ki ima šest cilindrov, valjev: šestcilindrski motor

   87.262 87.287 87.312 87.337 87.362 87.387 87.412 87.437 87.462 87.487  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA