Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (8.726-8.750)
- drískavost -i ž (ȋ) pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost ♪
- drístavec -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec ♪
- drístlja -e ž (ȋ) med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka ♪
- dŕkati -am nedov. (ȓ) zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat ♪
- drléskati -am tudi drlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) z drleskom zapirati: drleskati z okni / vrata kar naprej drleskajo ♪
- dŕma -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov) ♪
- drmástiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko lomastiti: medved drmasti po goščavi ♪
- dŕmati -am nedov. (r̄ ȓ) star. tresti, stresati: drmal je mlado jablano ♪
- dŕnast -a -o prid. (r̄) alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje ♪
- drnáten -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu ♪
- dŕncati -am nedov. (ȓ) 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami ♪
- drnína -e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh ♪
- drnjóhati -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha ♪
- drnúlja -e ž (ú) plod drena: rdeče drnulje; pijača iz drnulj ♪
- dróba in drôba -e ž (ọ́; ó) petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin ♪
- drôbčkan -a -o prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobčkan otročiček; drobčkana stvarca; s strahom je opazila prve drobčkane gubice / ob njem je bila vsa drobčkana ♪
- drobencáti -ám [bǝn in ben] nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: ves nejevoljen je drobencal okrog hiše; otrok drobenca za materjo ♪
- drobencljáti -ám [bǝn in ben] nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: pred njim je drobencljala drobna starka; urno je drobencljala ob možu ♪
- drobílka -e ž (ȋ) gospodinjska priprava za mletje, drobljenje: zmleti orehe v drobilki; mesoreznice, drobilke in mlinčki ♪
- drobílnica -e ž (ȋ) delavnica z drobilnimi stroji in napravami: zgradili so novo drobilnico za les ♪
- drobína -e ž (í) alp. drobci skal, kamenja: drobina je drsela v grapo ♪
- drobížarski -a -o prid. (ȋ) redko malenkosten, nepomemben: drobižarsko polemiziranje ♪
- drobížast -a -o prid. (í) ekspr. droben, majhen: drobižasta živalca / letošnji koledar je po vsebini tehten, prav nič drobižast ♪
- drobljánček -čka m (á) manjšalnica od drobljanec: drobljančka sta se je držala za krilo; jokajoči drobljanček / drobljančki kruha ♪
- drobljánec -nca m (á) 1. ekspr. droben, majhen otrok: majhni, neugnani drobljanci; imela je polno hišo drobljancev / ostal je drobljanec drobne postave // mladič, zlasti ptičji: štorklja je skrbno pitala svoje drobljance 2. knjiž. majhen drobec, košček: zdrobil je grudo in vrgel drobljance v okno; drobljanec kruha, slame / pojedel je vse do zadnjega drobljanca ◊ nav. mn., gastr. flancat iz nekvašenega, krhkega testa ♪
8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826