Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (8.701-8.725)


  1.      drgetàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki drgeta: bil je bolan in ves drgetav / drgetav glas ♪
  2.      drgetávost  -i ž (á) značilnost, lastnost drgetavega: drgetavost glasu ♪
  3.      drgljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko narahlo drgniti, praskati: boža in drglja žival po glavi; drglja se po hrbtu ♪
  4.      drgúlja  -e ž (ú) agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom ♪
  5.      drhál  -i [au̯] ž (ȃ) slabš. 1. neurejena množica ljudi: drhal je od trenutka do trenutka naraščala / za tujcem se je podila drhal otrok // skupina nasilnih ljudi: tam se klatijo roparske drhali / fašistične drhali / dan za dnem popiva s svojo drhaljo druščino, družbo 2. ed. neosveščeni, nekulturni ljudje: zanj so bili ti ljudje drhal; spopadel se je z nazori malomeščanske drhali; poulična drhal / kot psovka poznam vas, drhal ♪
  6.      drhtáj  -a m (ȃ) knjiž. drhtljaj: spreletel ga je bolesten drhtaj ♪
  7.      drhtàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki drhti: drhtava roka / drhtav glas / drhtava svetloba ♪
  8.      drhtávica  -e ž (ȃ) rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja: prijetna drhtavica; živčna drhtavica / od ugodja mu je šla drhtavica po telesu; drhtavica me spreletava, stresa / govoril je z drhtavico v glasu // redko živčna napetost, vznemirjenje: novica o aretacijah je povzročila čudno drhtavico v kraju ♪
  9.      drhtávost  -i ž (á) značilnost, lastnost drhtavega: drhtavost nog / drhtavost čustev ♪
  10.      drhtljáj  -a m (ȃ) rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza: drhtljaj ji je spreletel premraženo telo; bolesten drhtljaj mišic na obrazu; živčni drhtljaj / drhtljaj glasu, joka; pren. drhtljaj duše, srca ♪
  11.      drhtljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki rahlo drhti: drhtljavi prsti ♪
  12.      drhtúlja  -e ž (ú) nav. mn., zool. s hrbtne strani sploščena morska riba, ki proizvaja električno napetost; električni skat: progasta drhtulja ♪
  13.      driáda  -e ž (ȃ) v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves: rad se je pogovarjal o nimfah in driadah ♪
  14.      dríblanje  -a s (ȋ) glagolnik od driblati: duhovito, spretno driblanje ♪
  15.      dríblati  -am nedov. (ȋ) žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C ♪
  16.      dríča  -e ž (í) zastar. drsalnica, drsnica: otroci so imeli gladko dričo ♪
  17.      dríčanje  -a s (ȋ) glagolnik od dričati: po napornem dričanju po spolzkem bregu jim je počitek dobro del / kmalu se bo začelo dričanje po snegu in ledu ♪
  18.      dríčast  -a -o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta ♪
  19.      dríčati  -am nedov. (ȋ) redko drčati, drseti: pod vrhom je padel in začel dričati navzdol dríčati se nar. gorenjsko drsati se ali smučati se: dričati se po ribniku; dričal se je v družbi dobrih smučarjev; otroci so se ves dan dričali po hribu / gamsi se dričajo po strminah ♪
  20.      dríčav  -a -o in dričàv -áva -o prid. (í; ȁ á) redko drsen, spolzek: hoditi po dričavi poti ♪
  21.      drílati  -am nedov. (ȋ) žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop ♪
  22.      dríska  -e ž (ȋ) 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna ♪
  23.      driskáč  -a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi ♪
  24.      drískati  -am nedov. (ȋ ȋ) redko imeti drisko: otrok driska in bruha ♪
  25.      drískav  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na drisko: driskav bolnik / driskavo blato ♪

   8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA