Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (86.237-86.261)


  1.      spremenljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost spremenljivega: spremenljivost določb; spremenljivost lastnosti, oblike / spremenljivost cen / spremenljivost razpoloženja; spremenljivost vremena / moti ga njena spremenljivost muhavost, nestanovitnost ♦ biol. lastnost organizmov, da se spreminjajo pod vplivom okolja ali zaradi sprememb dednih lastnosti; variabilnost ♪
  2.      spremín  -a m (ȋ) zastar. sprememba: spremin oblike / opazil je spremin na njenem obrazu ♪
  3.      spremísliti  -im dov. (í ȋ) star. premisliti, preudariti: vse je dobro spremislil / hotel je nekaj reči, pa se je spremislil ♪
  4.      spremíti  in sprémiti -im, tudi sprémiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ̄) iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremiti koga do vrat, iz hiše; spremil jo je na postajo ∙ ekspr. spremil jo je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledal za njo; vznes. včeraj smo ga spremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom ♪
  5.      sprémnik  -a m (ẹ̑) zastar. spremljevalec: poslovil se je od svojih spremnikov ♪
  6.      sprémstven  -a -o (ẹ̑) pridevnik od spremstvo: spremstvene čete ♪
  7.      sprémstvo  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od spremiti: ponuditi komu svoje spremstvo / odpotoval je v spremstvu svoje prijateljice / odpluti v spremstvu dveh vojnih ladij 2. skupina ljudi, ki koga spremlja, zlasti zaradi varstva: izbrati si spremstvo; na pot je odšel sam, brez spremstva; stopal je sredi spremstva / oboroženo, vojaško spremstvo; osebno spremstvo ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju ♪
  8.      Spréngerjev  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
  9.      spreobléči  -obléčem dov., spreobléci spreoblécite in spreoblecíte; spreoblékel spreoblékla (ẹ́) nar. preobleči: spreobleči otroka / spreobleči bluzo / spreobleči se v kmeta ♪
  10.      spreobrnítev  tudi izpreobrnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spreobrniti: spreobrnitev poganov / spreobrnitev v krščanstvo ♪
  11.      spreobrníti  in spreobŕniti -em tudi izpreobrníti in izpreobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. povzročiti, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: mati ga je želela spreobrniti; takega delomrzneža ni mogoče spreobrniti; na silo se ne bo spreobrnil / ljubezen ga je popolnoma spreobrnila ∙ star. z lepo besedo ga je skušal spreobrniti od tega dejanja odvrniti; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ♦ rel. grešnik se spreobrne 2. rel. povzročiti, da kdo sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: spreobrniti nevernika / spreobrniti h katoliški veri; spreobrniti se v kristjana 3. star. spremeniti: naj se še tako trudi, sveta ne more spreobrniti; vreme se bo spreobrnilo / v čarovnikovih rokah se je kamenje spreobrnilo v bisere / jeza se mu je spreobrnila v žalost spreobŕnjen tudi izpreobŕnjen -a -o: spreobrnjen grešnik; skoraj vsa dežela je bila spreobrnjena ♪
  12.      spreobŕnjenec  tudi izpreobŕnjenec -nca m (ŕ) kdor sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: verska vnema spreobrnjencev; spreobrnjenec iz protestantizma; pren., knjiž. politični spreobrnjenci ♪
  13.      spreobrnjênje  tudi izpreobrnjênje -a s (é) glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje ♪
  14.      spreplêsti  -plêtem tudi izpreplêsti -plêtem dov., spreplêtel in spreplétel spreplêtla tudi izpreplêtel in izpreplétel izpreplêtla, stil. spreplèl spreplêla tudi izpreplèl izpreplêla (é) preplesti: spreplesti vrvi / spreplesti prste; prsti njunih rok so se sprepletli / ljubezen do dekleta je pesnik sprepletel z ljubeznijo do domovine sprepletèn tudi izprepletèn -êna -o: sprepletene korenine; z ironijo sprepleteno pripovedovanje ♪
  15.      spreplèt  -éta m (ȅ ẹ́) preplet: spreplet korenin / v delu je opaziti spreplet različnih prvin / prikazati življenje v sprepletu vseh podrobnosti ♪
  16.      sprepletênost  -i ž (é) prepletenost: sprepletenost niti / slikati življenje v njegovi raznoličnosti in sprepletenosti ♪
  17.      spreprêsti  -prêdem in spreprésti -prédem dov., stil. spreprèl spreplêla in sprepréla (é; ẹ́) redko prepresti: sprepresti voz s trakovi / sprepresti roman z ljudsko motiviko ♪
  18.      spreprôstiti  -im dov. (ō ȏ) knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: pisatelj je v poznejših delih spreprostil izraz ♪
  19.      sprêsti  sprêdem in sprésti sprédem dov., stil. sprèl sprêla in spréla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem izoblikovati predivo v nit: spresti svilo, volno; predice so že vse spredle; spresti in stkati doma / spresti nit 2. narediti iz pajčevine: pajek sprede mrežo 3. ekspr. izdelati, narediti: spresti načrt / po vsem mestu spresti vohunsko mrežo ● ekspr. to je spredel v svoji glavi si je izmislil; ekspr. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe nastale spredèn -êna -o in spréden -a -o: čez noč spredena pajčevina; lepo spredena volna; prim. izpresti ♪
  20.      spréten  -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator sprétno prisl.: spretno delati, govoriti ♪
  21.      spréti 1 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ) povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom spréti se 1. medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prijatelja sta se sprla; spreti se zaradi dediščine; spreti se s sosedom 2. ekspr., v zvezi s s, z storiti kaj v nasprotju s tem, kar izraža dopolnilo: spreti se s predpisi, zakoni / spreti se s pametjo ∙ ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo spŕt -a -o: sprti sosedje; to sklepanje je sprto z logiko ♪
  22.      spréti 2 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ) tisk. povečati ali zmanjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka ♪
  23.      sprétnež  -a m (ẹ̑) ekspr. spreten človek: fant je v tem pravi spretnež ♪
  24.      sprétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spretnega človeka: občudovati delavčevo spretnost; spretnost pri delu / za to delo je potrebna velika ročna spretnost; spretnost v vezenju / spretnost pri občevanju z ljudmi / vsako delo opravi z veliko spretnostjo zelo spretno // dejavnost, ki zahteva tako lastnost: prekosil ga je v marsikateri spretnosti / pletenje, kvačkanje in druge ročne spretnosti ♪
  25.      sprétnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje ♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti ♪

   86.112 86.137 86.162 86.187 86.212 86.237 86.262 86.287 86.312 86.337  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA