Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (85.612-85.636)


  1.      snúditi  -im nedov. (ú) nar. koroško brskati, stikati: po gospodarskem poslopju so snudili za novim plenom / žarometi so snudili po sosednjem hribu ♪
  2.      snútek  -tka m (ȗ) tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova: nategniti snutek / snutek je iz debele volne, votek pa iz močne preje osnovne niti so ♪
  3.      snúti  snújem nedov. (ú) star. snovati: snuti načrte za prihodnji dan; niti prijatelji ne vedo, kaj je takrat snul ♦ obrt. snuti delati prvo vrsto pri pletenju, kvačkanju; tekst. snuti in tkati snovati ♪
  4.      só  m neskl., tudi só sója (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici; sol ♪
  5.      sò...  predpona v sestavljenkah (ȍ) za izražanje a) vzajemnosti, medsebojne povezanosti: sodelavec, sodoživljati, sokriv, someščan, sopodpisnik, sotrpin, sovzrok b) poudarjanja pomena osnovne besede: sotovariš, sovrstnik ♪
  6.      sôben  -bna -o prid. (ō) nanašajoč se na sobo: sobna vrata / sobni starešina v taborišču; to je bil v internatu moj sobni tovariš; sobni zdravnik zdravnik, ki zdravi in skrbi za bolnike v bolniški sobi / sobna antena; sobna lipa lesnata rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi; gojiti sobne ptice; sobne in vrtne rastline; hraniti kaj pri sobni temperaturi; kupiti za bolnika sobno stranišče stolu podobno pripravo za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru ♦ zool. sobna striga striga, ki ima zadnji par nog daljši od telesa in neparne dihalnice po sredi hrbtne strani, Scutigera coleoptrata ♪
  7.      sòbesedílen  -lna -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na sobesedilo: sobesedilni pomen / sobesedilno razčlenjevanje ♪
  8.      sòbesedílo  -a s (ȍ-í) besedilo, v katero spada obravnavani del teksta: spoznati pomen besede iz sobesedila; primeri zaradi iztrganosti iz sobesedila niso jasni ♪
  9.      sòbesédnik  -a m (ȍ-ẹ̑) oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja: poslušati, prekinjati sobesednika; prijeten sobesednik; nedostopnost sobesednika za dokaze / sobesednik v polemiki ♪
  10.      sòbítje  -a s (ȍ-ȋ) 1. bitje v razmerju do drugega bitja: brezobzirno ravnanje človeka s sobitji 2. knjiž. skupno bivanje, skupno življenje: navaditi mlade ljudi na sobitje ♪
  11.      sòbojévnik  -a m (ȍ-ẹ̑) soborec: spomnili so se padlega junaka in njegovih sobojevnikov / pesnik in njegovi sobojevniki za svobodo ustvarjanja ♪
  12.      sòbojévništvo  -a s (ȍ-ẹ̑) dejstvo, da je kdo soborec za kaj: zavedati se sobojevništva s kom ♪
  13.      sóbolj  in sobólj -a m (ọ̄; ọ̑) kuna, ki živi zlasti v Sibiriji in daje dragoceno krzno: loviti sobolje; krzno sobolja / sibirski sobolj // pog. sobolje krzno, soboljevina: ovratnik iz sobolja ♪
  14.      sobólji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na sobolje: sobolje krzno / sobolja kučma / knjiž., ekspr. imeti sobolje obrvi goste, temne ♪
  15.      sòbolník  -a [u̯n] m (ȍ-í) bolnik v razmerju do drugega bolnika: pripovedoval je sobolnikom o svojih težavah; poslušati stokanje sobolnikov ♪
  16.      sòbórec  -rca m (ȍ-ọ̑) kdor je skupaj s kom borec za kaj: spodbujati soborce / tovarištvo med soborci borci / biti politični soborec koga ♪
  17.      sobóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na soboto: to se je zgodilo nekega sobotnega popoldneva / sobotni izlet; sobotno pospravljanje / v mestu se je čutilo sobotno razpoloženje / sobotni dan ∙ ekspr. bil je že ves soboten dobro razpoložen, brezskrben, ker naslednji dan ne bo treba delati ♦ zal. sobotna priloga časopisa ♪
  18.      sobótnik  -a m (ọ̑) 1. rel. pripadnik krščanske verske sekte, ki praznuje soboto namesto nedelje: sobotniki so prepevali psalme / adventistični sobotniki 2. v Sovjetski zvezi prostovoljno kolektivno neplačano družbenokoristno delo ob prostem dnevu, v prostem času: organizirati, uvesti sobotnik / komunistični sobotniki ♪
  19.      sócij  -a m (ọ́) zastar. socialni demokrat: postati socij ♪
  20.      socio...  ali sócio... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na odnos s kom drugim, z družbo: sociolingvistika, sociologija ♪
  21.      sóciolingvístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na sociolingvistiko: pri raziskovanju besedišča upoštevati sociolingvistične vidike / sociolingvistična študija ♪
  22.      sociológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za sociologijo, družboslovec: sociologi raziskujejo ta pojav; posvetovanje sociologov / industrijski sociolog / diplomirani sociolog / pog. sestanek sociologov prvega letnika slušateljev sociologije ♪
  23.      sociologístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sociologizem: sociologistične težnje v literarnozgodovinski razdelitvi / sociologistično pojmovanje človekove osebnosti ♪
  24.      sociologízem  -zma m (ȋ) filoz. proučevanje in razlaganje pojavov kulturnega, duhovnega področja z metodami in zakonitostmi sociologije: sociologizem v literarni kritiki; psihologizem in sociologizem / zaiti v sociologizem ♪
  25.      sociolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družbo, družben: odkrivati sociološke zakonitosti razvoja / psihološki in sociološki vidiki izobraževanja // nanašajoč se na sociologe ali sociologijo, družbosloven: sociološke metode / sociološka revija; sociološko društvo sociolóško prisl.: analizirati pojav sociološko; sociološko usmerjen literarni kritik ♪

   85.487 85.512 85.537 85.562 85.587 85.612 85.637 85.662 85.687 85.712  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA