Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (85.112-85.136)


  1.      skomízgniti  -em dov. (í ȋ) skomigniti: na vprašanje je le skomizgnil / začudeno ga je pogledala in skomizgnila z rameni ♪
  2.      skomízniti  -em dov. (í ȋ) skomigniti: v odgovor je le skomiznil / skomizniti z rameni ♪
  3.      skôncem  predl. (ó) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: sestra je slonela skoncem postelje ♪
  4.      skônčen  -čna -o prid. (ó) ki je, se nahaja na koncu: skončna deska; skončna stopnica je slabo pribita / skončna okna na stranski steni ♪
  5.      skónto  -a m (ọ̑) ekon. zmanjšanje prodajne cene; popust: dati, odobriti skonto; desetodstotni skonto / blagajniški skonto zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu; blagajniški popust ♪
  6.      skóntro  -a m (ọ̑) fin., do 1945 pomožna knjiga za vpisovanje knjigovodskih podatkov: pregledati skontro ♪
  7.      skóp  -a -o stil. -ó in skòp skôpa -o prid. (ọ̑ ọ́; ȍ ó) 1. ki nerad ali sploh ne daje, porablja, zlasti denar: skop človek; tako je skopa, da še sama sebi nič ne privošči; varčen in skop // ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z orodnikom ki daje, porablja zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: biti skop z denarjem, s plačilom; gospodar je bil skop z vinom / skop z odobravanjem; je skop s pohvalo redko koga, kaj pohvali / igralec je bil skop v gibih, njegova razburjenost se je kazala le v glasu 2. ekspr. po količini, kakovosti komaj zadosten, zadovoljiv: poslali so jim le nekaj skopih podatkov; te informacije so preveč skope; poročilo je kratko in skopo / ob tako skopih letinah so se težko preživljali / sobo je razsvetljevala skopa svetloba slaba, medla // ki se pojavlja v zelo majhni meri: odzdravil mu je le s skopim nasmeškom / hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili redke // z izrazom količine ki ne dosega točne mere; slab: dobil je samo skopo polovico premoženja; privoščili so si le skopo urico oddiha ● ekspr. v nekaj skopih besedah, stavkih mu je sporočila svojo odločitev kratkih; ekspr. bil je še bolj skopih besed kot navadno še bolj redkobeseden; ekspr. skopa kraška zemlja nerodovitna; ekspr. biti skop v besedah, v govorjenju, z besedami redkobeseden skópo in skôpo in skopó prisl.: skopo se nasmehniti, odgovoriti, poročati; skopo odmerjen čas, prostor; skopo osvetljena ulica ♪
  8.      skôpec  -pca m (ó) lov. železna past, ki zgrabi žival s čeljustmi: nastaviti skopec; lisica se je ujela v skopec ♪
  9.      skópec 1 in skôpec -pca m (ọ̄; ó) redko skopljenec ♪
  10.      skópec 2 in skôpec -pca m (ọ̄; ō) zastar. skop človek: skopec in oderuh ♪
  11.      skopíčiti  -im dov. (í ȋ) redko nakopičiti: skopičiti kamenje / skopičiti denar ● knjiž. iz teh plinov naj bi se skopičila nebesna telesa nastala z združitvijo, spojitvijo ♪
  12.      skopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skopiti: posledice skopitve ♪
  13.      skópiti  -im, tudi skopíti in skópiti -im dov. (ọ́ ọ̄; ȋ ọ́) odstraniti spolne žleze: nekaj bikov, žrebcev so določili za pleme, druge pa so skopili / skopiti človeka skópljen -a -o: skopljen petelin, žrebec ♪
  14.      skópljenec  -nca m (ọ̄) kdor je skopljen: harem so čuvali skopljenci / plemenski žrebci in skopljenci; pren., ekspr. duševni skopljenci ♪
  15.      skópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od skopiti: posledice skopljenja / skopljenje merjascev ♪
  16.      skópljenski  -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri skopljencih: skopljenski glas ♪
  17.      skópljenstvo  -a s (ọ̄) lastnost, značilnost skopljencev: zaradi skopljenstva je bil zaznamovan ♪
  18.      skopnéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os., navadno v zvezi s sneg z manjšanjem količine prenehati biti, obstajati: sneg je že skopnel; brezoseb. ko je skopnelo, so začeli z delom na polju / megla v dolini še ni skopnela; pren., ekspr. prihranki so mu čez noč skopneli; njegova slava je kmalu skopnela ∙ ekspr. kar skopnela je v hišo zelo hitro odšla // ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza mu še ni skopnela; upanje, da se vrne, mu je po tem dogodku skopnelo skopnèl in skopnél -éla -o: skopnel denar; skopnel sneg ♪
  19.      skopobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. redkobeseden: postal je zelo skopobeseden // ki obsega malo besed: skopobesedne izjave ♪
  20.      skoporít  -a -o prid. (ȋ ȋ) slabš. skop: ne bodi tako skoporit; skoporita ženska ♪
  21.      skoporítec  -tca m (ȋ) slabš. skop človek: ne mara tega skoporitca ♪
  22.      skoporítiti  -im nedov. (í ȋ) slabš. skopariti: zadnja leta je še bolj skoporitil / skoporititi z vinom ♪
  23.      skoporítnež  -a m (ȋ) slabš. skop človek: kakšen skoporitnež ♪
  24.      skoporítnik  -a m (ȋ) slabš. skop človek: ne bodi tak skoporitnik ♪
  25.      skoporítost  -i ž (ȋ) slabš. skopost: zaradi skoporitosti ni priljubljen ♪

   84.987 85.012 85.037 85.062 85.087 85.112 85.137 85.162 85.187 85.212  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA