Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (84.737-84.761)
- sežéti -žmèm tudi -žámem [sǝž in sež] dov., sežmì sežmíte in sežêmi sežemíte; sežél; nam. sežét in sežèt (ẹ́ ȅ, á) knjiž. strniti, združiti: sežeti bojne vrste / sežeti svoja opažanja sežét -a -o jedrnat, zgoščen: sežet stavek; sežeto pripovedovanje ♪
- sežétost -i [sǝž in sež] ž (ẹ̑) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: njegovim pesmim manjka sežetosti ♪
- sežíg -a [sǝž in sež] m (ȋ) glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča ♪
- sežígen -gna -o [sǝž in sež] prid. (ȋ) nanašajoč se na sežig: sežigna peč ♦ fiz. sežigna toplota toplota, ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva ♪
- sfén -a m (ẹ̑) min. rudnina kalcijev titanov silikat; titanit ♪
- sfêren -rna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na sfero: sferna oblika ◊ astr. sferna astronomija astronomija, ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles; fiz. sferna aberacija napaka sferne leče ali sfernega zrcala, zaradi katere se žarki ob robu močneje odklonijo kot v sredini, napaka pasov; sferna leča leča, ki jo omejujeta krogelna ploskev in ravnina; sferno zrcalo zrcalo v obliki dela krogelne površine, krogelno zrcalo; geom. sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle ♪
- sfêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na sfero: sferična oblika zemlje / sferična vzboklina ◊ fiz. sferična aberacija sferna aberacija; sferično zrcalo sferno zrcalo; geom. sferični dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferični mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferični trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle ♪
- sferoíd -a m (ȋ) geom. elipsoid, ki nastane z vrtenjem elipse okoli osi, zlasti male ♪
- sfêrski -a -o prid. (ȇ) sferičen: sferski lik ♪
- sfínkter -ja in -tra m (í) anat. krožna mišica, ki zapira odprtino, zapiralka: analni sfinkter ♪
- sfížiti -im dov. (í ȋ) pog. pokvariti: ves načrt nam je sfižil / vreme se je sfižilo postalo je deževno, mrzlo / vse se mu sfiži, česar se loti ponesreči. spodleti ♪
- sfŕčen -a -o prid. (ȓ) knjiž., redko skodran: imel je sfrčeno brado ♪
- sfrfoléti -ím dov. (ẹ́ í) sfrleti: škrjanček sfrfoli pod nebo ♪
- sfŕkniti se -em se dov. (ŕ ȓ) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile ♪
- sfrléti -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. frleč zleteti: golob sfrli iz gnezda; sfrleti kvišku / listi so sfrleli po zraku / sfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla 2. pog. začeti kazati ljubezensko vznemirjenost, postati zaljubljen: dekle je sfrlelo ♪
- shêrry -ja [šeri] m (ȇ) desertno vino, po izvoru iz okolice španskega mesta Jerez de la Frontera: piti sherry; steklenica sherryja; neskl. pril.: sherry vino ♪
- shitéti -ím dov., shítel (ẹ́ í) knjiž. hitro iti, oditi: ljudje so shiteli na trg; shiteti po stopnicah ♪
- shizofrén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na shizofrenijo: shizofreni bolnik / shizofrena napetost ♪
- shizofréničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na shizofrenijo: shizofrenični znaki / shizofrenični bolnik / shizofrenična razdvojenost ♪
- shizofrénik -a m (ẹ́) psiht. kdor ima shizofrenijo: zdravljenje shizofrenikov ♪
- shizoíden -dna -o prid. (ȋ) psiht. ki ima podobne značilnosti kot shizofreniki: shizoidna osebnost / shizoidni temperament ♪
- shizotímen -mna -o prid. (ȋ) psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament ♪
- shòd shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci ♪
- shóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na shod: shodno mesto / shodni govor ♪
- shodíšče -a s (í) zastar. shajališče: priti na shodišče; shodišče popotnih ljudi ♪
84.612 84.637 84.662 84.687 84.712 84.737 84.762 84.787 84.812 84.837