Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (84.587-84.611)



  1.      sémiš  -a m (ẹ̑) usnj. mehko usnje s krajšimi vlakni iz telečjih kož, kosmateno na mesni strani: torbica iz semiša; neskl. pril.: semiš čevlji
  2.      semít  -a m () pripadnik prednjeazijske jezikovne skupine: hamiti in semiti
  3.      semitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za semitske jezike in kulturo
  4.      semítski  -a -o prid. () nanašajoč se na semite: semitska ljudstva ♦ lingv. semitski jeziki
  5.      sèmle  [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ) ekspr. sem: semle rad prihaja / sedite semle v naslanjač; poglej semle gor
  6.      semléti  -méljem [sǝm in sem] dov., semêlji semeljíte (ẹ́) nar. zmleti: semleti žito; na drobno semleti
  7.      sempervívum  -a m () bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: slamnato streho je prekril sempervivum
  8.      sèn  snà m, mn. tudi snóvi (ǝ̏ ) knjiž. 1. spanje, spanec: sen ga je okrepil; prebuditi se iz globokega sna; ekspr. pogrezniti se, potoniti v sen zaspati; rahel, trden sen; sen brez sanj; noči brez sna / govoriti v snu 2. mn. kar se kot podobe, predstave pojavlja v spanju, zlasti manj trdnem; sanje: imeti lepe sne; spanje brez snov / verjeti v sne 3. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti; sanja: njegov sen se ni uresničil; varljiv sen / uresničiti svoj življenjski sen; stoletni sen naroda ● knjiž. sen mu lega na oči postaja zaspan; vznes. spati večni sen biti mrtev
  9.      sencè  -à in sènce -a [sǝn] s ( ; ǝ̄) nav. mn. del obraza ob strani čela: lasje ji pokrivajo senca; položiti prst na levo sence; čutiti bolečino v sencih; v sencih mu je kljuvalo; zadet v sence / ima osivela senca lase na sencih
  10.      sencoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki dobro uspeva na senčnih krajih: sencoljubne rastline
  11.      sénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na senco: senčne lise na stropu / senčen gozd, park; senčna stran ulice; hiša na senčnem pobočju / poiskal je senčen prostor; senčno stanovanje / skozi okno je videl le senčni obris / ekspr. sedeti pod senčno lipo ki daje, dela senco 2. ki dobro uspeva na senčnih krajih: senčne rastline 3. ekspr. za človeka neprijeten, neugoden: to so senčni trenutki njegovega življenja // ki vsebuje kaj neprijetnega, neugodnega: senčno življenje v starih hišah / vse ima svojo sončno in senčno stran ◊ gled. senčna lutka lutka, od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; senčno gledališče gledališče, v katerem se vidijo le sence lutk, igralcev na platnu, steklu; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu
  12.      sènčen  -čna -o (ǝ̏) pridevnik od sence: senčna arterija; senčna kost
  13.      sénčenje  -a s (ẹ́) glagolnik od senčiti: senčenje rastlin / izraziti zaobljenost telesa z rahlim senčenjem / pri senčenju oči uporablja zelenkaste odtenke
  14.      senčílo  -a s (í) 1. priprava za varovanje pred močno (sončno) svetlobo: odstraniti senčilo z grede; arhitekt je predvidel tudi senčila / mož z zelenim senčilom nad očmi / svetilka s senčilom s senčnikom 2. ličilo za veke: uporabljati senčilo; modro, srebrno senčilo
  15.      sénčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: senčiti gredo; mlade rastline je potrebno senčiti 2. knjiž. dajati, delati senco: visoki kostanji senčijo dvorišče / velika ruta ji je senčila obraz zasenčevala; senčiti si oči z dlanjo; pren. noben sum ni senčil te podobe // zastirati, zakrivati: težke zavese senčijo okno / senčiti luč 3. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta: senčiti neosvetljene ploskve; senčiti z barvami, s svinčnikom 4. v zvezi z oči, veke nanašati ličilo: senčiti veke s pastelnimi barvami; oči si močno senči ● knjiž. skrbi ji senčijo obraz so opazne, vidne sénčiti se ekspr. biti, nahajati se v senci: nikogar ni, da bi se senčil pod lipo / onkraj ceste se je senčilo strmo pobočje
  16.      sénčnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava na svetilki, ki ščiti pred premočno svetlobo: zamenjati senčnik; kovinski, steklen senčnik; svetilka brez senčnika 2. priprava, navadno z ročajem in zložljivo streho, za zaščito pred soncem: razpeti, zapreti senčnik; sedeti pod pisanim platnenim senčnikom / senčniki izložbenih oken 3. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči; ščitek: kapa z usnjenim senčnikom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: oči mu je zastiral zelen senčnik
  17.      sénčnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost senčnega: senčnost poti
  18.      séndvič  -a m (ẹ̑) rezini kruha, navadno namazani, med katerima so mesni izdelki, sir: jesti sendvič; naročiti pet sendvičev; neskl. pril.: grad. sendvič plošča gradbeni element iz več različnih plasti, ki toplotno, zvočno izolira; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče
  19.      séne  sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑) star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu
  20.      senèc  -ncà in sènec -nca [sǝn] m (ǝ̏ ; ǝ̄) star. sence: lasje ji ležijo v neredu okrog čela in sencev
  21.      senén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah
  22.      seník  -a m (í) prostor, stavba za shranjevanje sena: seniki so bili polni; prespati na seniku
  23.      senílen  -lna -o prid. () 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavimmed. senilni marazem; senilna demenca 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe
  24.      senílnež  -a m () slabš. starčevski, starčevsko otročji človek: prišel je neki senilnež
  25.      senílnost  -i ž () starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti

   84.462 84.487 84.512 84.537 84.562 84.587 84.612 84.637 84.662 84.687  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA